Obsodbe niso na mestu, včasih je obveznosti v vsakdanu preprosto preveč (piše: Klavdija Miko)

V Sv. Lovrencu v občini Prebold je otrok ostal zaprt v osebnem avtomobilu na soncu. Kljub hitremu ukrepanju mimoidočega, posredovanju tako reševalcev Splošne bolnišnice Celje kot žalskih reševalcev nujne medicinske pomoči in prostovoljnih gasilcev iz Prebolda in Sv. Lovrenca ter prihodu helikopterja Slovenske vojske iz Maribora je še ne dveletni otrok v razbeljenem avtomobilu umrl.

Podrobnosti nepredstavljive tragedije policija še zbira. Zgodila se je na dvorišču pred hišo, v kateri je malček živel z materjo in njenim partnerjem, v avtu je bil menda dve uri, kako vroče je bilo v njem, ni znano, a tega dne so temperature v večjem delu države presegle 30 stopinj Celzija in v tem primeru se notranjost vozila lahko že po eni uri segreje na več kot 46 stopinj Celzija.

Bržkone ni starša, ki ob pretresljivem dogodku ne bi prisegal, da se to njemu ne more zgoditi in da bi v še tako težavnih okoliščinah najprej zaščitil lastnega otroka. A v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija je Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spomnila, da je včasih misli, obveznosti v vsakdanu preprosto preveč. Zato obsodbe niso na mestu.

Na mestu pa je opozorilo, da otrok, kakor tudi starejših, negibljivih, tistih, ki ne zmorejo poskrbeti zase, in živali nikoli ne puščamo samih v avtomobilu.

Ob tem, da si ne morejo pomagati, so otroci na vročinske udare posebej občutljivi, saj se njihovo telo pregreje od dva- do trikrat hitreje kot pri odraslih.

»Termoregulacija, uravnavanje telesne temperature, je pri otroku precej drugačna kot pri odraslem, tveganje za pregretje in tudi za podhladitev je pri njem večje,« je za Ono pojasnila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., primarijka iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

»Tudi razmerje med površino telesa in telesno maso je drugačno kot pri odraslih. Zato so otroci tudi glede telesne temperature povsem odvisni od odraslih, staršev ali skrbnikov. Pozimi jih je treba zaščititi pred mrazom, poleti pred vročino. Po svoje so bolj nebogljeni od odraslih. To nam nalaga veliko odgovornost za njihovo dobrobit in njihovo zdravje, v skrajnih primerih tudi za njihovo življenje.«

Nedolžno otroško življenje je ugasnilo. Eno preveč. »Zagotovo je smrt otroka najhujše, kar lahko doleti vsakogar od nas, ki je starš. Po naravni izbiri smo starejši tisti, ki nam je konec življenja bliže,« razmišlja Nena Kopčavar Guček.

»Nezgodna smrt otroka je tragedija, le stežka jo prebolimo, čeprav življenje teče naprej. Po mojih izkušnjah je smrt otroka nekaj, kar družino označi za vse življenje, ne samo starše, ampak tudi sorojence. Ni mi znano, kakšne so bile okoliščine v opisanem primeru, s starši in vso družino sočustvujem. Ne zmorem si povsem predstavljati, kaj doživljajo.«

Preberite še: Zakaj so otroška ličila nevarna igrača

Morda vas zanima tudi: Počitniški nasveti Marka Juhanta: Kdaj otrok lahko ostane sam doma