Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)

Kvalitetna zveza ali zakon sta povezana z določenimi pričakovanji, med katerimi so na prvem mestu življenje ob partnerju ali soprogu, monogamija in ostati skupaj za vedno.

A kaj če prav ta pričakovanja negativno vplivajo na dobrobit odnosa? Kaj če je v njih srž težav, ki se rade pojavljajo v intimni zvezi?

Kajti dejstvo je, da vsem življenje ob sočloveku ne odgovarja. Naprej: statistika pravi, da približno 20 odstotkov moških in 13 odstotkov žensk vara, iz česar je mogoče zaključiti, da dobršen del populacije ni naklonjen monogamiji.

V naši kulturi sta v razmerju, ki ni na najboljši poti, partnerjema dani dve možnosti: oditi ali ostati.

Ljudje lahko ostanejo in se trudijo, da bi se zveza obnesla, v tej nameri obiskujejo terapije, berejo knjige in postavljajo nove temelje odnosa. Lahko pa se razidejo in gredo vsak po svoji poti. Alternativ praktično ni.

Kaj pa, če vendarle obstajajo drugačne možnosti za pare, ki se znajdejo pred prej omenjenimi dilemami in odločitvami?

Terapevtka in zakonska svetovalka Susan Pease Gadoua pravi, da so na voljo poti, ki na prvi pogled zvezi v težavah škodujejo, a ji na koncu lahko koristijo.

Takole nekaj takšnih niza za portal Psychology today.

Začasna ločitev

Ker je konvencionalna miselnost, da bi se moral par, ki mu ne gre ali se znajde v težavah, potruditi bolj, bo za mnoge najbrž presenečenje, da je lahko začasna ločitev tista, ki pripelje do pravih rešitev in odgovorov. Ta je dobrodošla zlasti v primeru, ko se en od partnerjev (ali oba) v zvezi počutita ujeta.

Zadevo Gadouajeva imenuje terapevtska ali spodbudna ločitev in pravi, da ta zagotavlja včasih potreben predah in drugačen pogled na razmerje: "Ne, kot bi stali sredi gozda in gledali drevesa, temveč kot bi cel gozd opazovali od daleč. Prav pogled od zunaj velikokrat pomaga pri reševanju težav."

Partnerjema takšna ločitev nudi priložnost ugotoviti, kaj ju osrečuje kot posameznika in kaj sta v zvezi pogrešala.

Pari, ki se po takšnem predahu odločijo nadaljevati z zvezo, to storijo zgolj zato, ker si tega resnično želijo, saj v času ločitve dojamejo, da se je vredno truditi za odnos.

In če se po predahu določijo za konec skupne zgodbe, je ta odločitev osnovana na razumskih dejstvih in ne na jezi ter drugih negativnih čustvih, saj so imeli čas razmisliti, kaj razhod v resnici prinaša in pretehtati, ali je to res edina možna pot.

Vse bolj priljubljen trend: biti v zvezi, a živeti ločeno

V preteklosti sploh ni bilo dvoma in ne izbire: par, ki je poročen ali v zvezi, mora živeti pod isto streho. Ločeno so živeli le pari, ki so bili v to tako ali drugače prisiljeni, največkrat zaradi narave dela enega od partnerjev.

Trend je, prav zaradi ekonomske situacije, narastel po zadnji recesiji, ko so bili mnogi prisiljeni v selitev zaradi težje dostopnega dela v njihovi okolici.

Zadeva je pogosta tudi med premožnejšimi pari, kjer si partnerja pač lahko privoščita ločena domova.

A ne glede na to, ali je zadeva pogojena z zunanjimi dejavniki ali z zavestno odločitvijo, dejstvo je, da lahko pomaga rešiti zakon, saj vsakemu ne odgovarja sobivanje s sočlovekom.

Nekateri so bolj naklonjeni občasnim srečanjem, svoji svobodi in načinu življenja, v katerem se ni treba nikomur prilagajati.

Zato je odločitev ostati skupaj, a živeti ločeno morda tista, ki lahko reši partnersko zvezo.

Življenje po lastnih pravilih

Bi lahko bilo razmerje močnejše in trdnejše, če bi spremenili pravila, ki naj bi veljala v odnosu in bi par živel po njemu lastnih, čeprav odstopajo od splošno sprejetih norm?

Tradicionalna pričakovanja zaobjemajo poroko iz ljubezni, sobivanje tudi, ko romantika izgine, skupno življenje in monogamijo. Na nekatere od njih je terapevtka opozorila v zgoraj omenjenih predlogih in dodaja še nekaj drugih: "Predstavljate si, da je romantika povsem izginila, nimata otrok, živita pa dokaj udobno življenje.

Če se bosta ločila, se bosta morala soočati s finančnimi stiskami, zato sta se sprijaznila s tem, da bosta pač ostala skupaj. Pa je to res prava pot?" se sprašuje in hkrati odgovarja, da so zakoni včasih temeljili zgolj na materialni dobrobiti. V določenih kulturah so poroke zaradi denarja še danes pravilo in ne izjema.

Res je, najbrž sprva ne bo lahko gledati nekdanjega seksualnega partnerja, kako se dobiva z drugimi, a v primerih, ko se oba sprijaznita s tem, da zakon ostaja zgolj zaradi materialnih koristi, je to lahko način, s katerim se zveza ohrani.

"Nič ni narobe ostati skupaj zaradi denarja. Morda se tako odločita le, dokler se oba s finančnega vidika ne postavita na lastne noge, morda zato, ker vaju veže skupni posel, morda gre za kakšen drug dogovor, v vseh primerih je v ozadju finančna dobrobit," navaja terapevtka.

Kaj pa, če so posredi otroci in je romanca splahnela? Bi bilo narobe ostati skupaj in otroke vzgajati v stabilnem okolju ali bi se bilo bolje raziti?

"Številni pari, ki se odločijo - kljub temu, da je odnos trčil ob čeri - zaradi otrok ostati skupaj, živijo z nekakšnim občutkom krivde, da na potomce prenašajo napačne vzorce, a dejstvo je, da je ostati skupaj zaradi otrok eno najbolj nesebičnih dejanj staršev, ki se za to odločijo.

Je pa res, da je praksa dobra le, če med njima ni napetosti, manipulacij in nasilja ter da je odločitev sprejeta na konsenzu, ki vsem vpletenim, zlasti pa otrokom, prinaša zgolj koristi," opozarja Susan Pease Gadoua.

Kaj pa poliamorija?

In še ena možnost, ki jo terapevtka izpostavlja kot zadnjo: poligamne ali odprte zveze so še vedno nekakšna tabu tema, se pa stigma okoli njih počasi ruši in vse več je primerov, ko je v zvezo vključenih več oseb.

Ljubiti več oseb naenkrat, biti v zvezi z več partnerji in druge podobne oblike odnosov stopajo v ospredje in lahko predstavljajo rešitev razmerja.

A pozor, v vseh naštetih primerih je ključno nekaj: ne glede na to, za katero od na videz kontroverznih rešitev se odloči par, z odločitvijo se morata oba partnerja brezpogojno strinjati.

Če ena stran vsiljuje določeno možnost, druga pa se z njo ne strinja ali jo sprejme zgolj zaradi ljubega hišnega miru, bo zveza v vsakem primeru obsojena na propad, opozarja terapevtka.

Preberite še: Alenka Godec: Odločila sem se, da bom staranju pustila, da me doleti

Morda vas zanima tudi: Vsi smo lahko Nina Klinar ('umazana' ločitev, v kateri je pristala še policija)