Slovenka, ki ustvarja imenitne hišice za otroke, ki jih naročajo po vsem svetu

Mojo otroško domišljijo je tokrat pritegnila Eva Kancler, ustvarjalka, ki stoji za čudovitimi hišicami za punčke – Little Houses by Arteva. Čeprav so načeloma namenjene otrokom, pa s svojimi detajli pritegnejo tudi malo večje otroke. V resnici so tako čudovite, da se ne bi branili niti povečane različice, v kateri bi lahko zares živeli. V eno hiško je vloženo nekje za 4-5 dni dela, večji del vsega, kar vidite v njej, pa je povsem ročno delo. Kdo je torej Eva in kakšen je njen ustvarjalni proces?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem umetnica in predvsem ustvarjalna duša. Živim v mali vasi Starše, ki se nahaja med Mariborom in Ptujem. Že od malih nog sem vedno rada ustvarjala različne risbe, slike in izdelke. Pod Artevo se skriva kar nekaj dejavnosti in je paleta teh zelo široka, saj slikam portrete, domišljijske oz. abstraktne slike ter stenske poslikave. Prav tako izdelujem unikatne lesene tablice z otroškimi imeni in lesene otroške hišice.

Kakšna je ob tem vaša izobrazba? Ustvarjate v svoji smeri?

Po izobrazbi sem akademska restavratorka. Z restavratorstvom sem se seznanila že ob koncu osnovne šole, saj se je takrat oče začel ukvarjati s to dejavnostjo. Sem pa tudi obiskovala srednjo šolo za oblikovanje v Mariboru in sicer smer modno oblikovanje. Tako, da sem vedno sledila svoji kreativnosti in poskušala nadgrajevati svoje znanje.

Rada imam različne oblike kreativnosti, tako se ukvarjam z vsem, kar zadeva področje slikarstva. Rišem in slikam portrete s tehnikami akril na platno ali pa v pastelni tehniki, kar pomeni da s pasteli (kredami) rišem na poseben žametni papir. Prav tako slikam na stene, razne dekorativne elemente kot tudi sakralne poslikave na raznih kapelicah ali kužnih znamenjih. Po naključju pa sem pred nekaj leti pričela s poslikavami na obraz, ki jih sedaj izvajam na otroških rojstnih dnevih. Kasneje sem pričela še z izdelovanjem lesenih tablic z imeni in od takrat dalje se moja navdušenost nad lesom kot materialom še samo stopnjuje. Tako se je moj spekter izdelkov povečal še z lesenimi hišicami.

Še vedno pa se ukvarjam tudi z restavratorstvom na različnih področjih, kot so lesena plastika, stenske poslikave/freske ali slike. Čez poletje večinoma delam na kakšnem večjem projektu v cerkvah, čez zimo pa restavriram kakšne manjše umetnine v domačem ateljeju.

Pa Slovenci dovolj cenimo ročna dela in unikatnost?

Menim, da kar cenimo unikatne izdelke, saj imamo res veliko zelo dobrih domačih ustvarjalcev. Res mislim, da smo zelo kreativen in ustvarjalen narod, ki preseneča z vedno novimi idejami in dizajni. Vsekakor nam ne manjka občutka za stil in dizajn. Mislim, da je dandanes kar veliko možnosti, da se lahko ustvarjalci pokažejo. Treba pa je izkoristiti tudi tujino, saj nam internet omogoča, da lahko svoje izdelke prodamo tud na drug konec sveta.

Kakšen je sam proces nastanka takšne hišice?

Najprej oče sestavi hišico iz lesa, ki ga damo izrezati po meri in jo nato pobarvamo. S sestro med tem časom sestaviva kose pohištva, jih pobrusiva in prebarvava oz. polakirava. Nato je treba zalepiti mini »tapete« na odzadje hiške. Ko je ta večji del narejen, pričnem s šivanjem odejic in malih vzglavnikov. Ko narediva vse dekorativne elemente, kot so cvetlice v lončkih, začneva postavljati stvari v hiško. V eno hiško je vloženo nekje za 4-5 dni dela, težko pa rečem v urah, ker jih nikoli nisem ravno seštevala. Kakšen dan je vloženih več ur, spet drug pa mogoče malo manj.

Kaj vse v hiši je ročno delo? Tudi vse od pohištva?

V večini izdelamo pohištvo res vse sami iz lesa. Les uporabljamo kot glavni in osnovni material in mislim, da je to ljudem neizmerno všeč, saj je naravni material in oddaja sam po sebi že neko toplino. Kot zanimivost lahko dodam, da uporabljamo les lipe, ki je star že več kot 25 let in se je sušil pri nas na podstrešju že več kot 20 let. Tudi vse stvari iz tekstila sešijem sama, včasih pa mi tudi mama kakšne male preproge ali pa odejice zakvačka.

Prav tako izdelava s sestro vse dekorativne cvetlice v lončkih in pa tudi razne dekoracije za na steno, tudi košare za igrače. Dolgo sem recimo iskala opcijo, iz česa narediti majhne umivalnike. Najprej sem imela v mislih najrazličnejše plastične posodice ali pokrovčke, vendar mi nobena rešitev ni bila zares všeč in avtentična. Tako je rekel oče, pa dajmo poskusit in jih sami naredimo. Naredil je kalup in odlil prvi umivalnik. Takoj sem vedela, da je to to, konec je iskanja, umivalnik je bil videti res zelo realno.

Kaj pa material in druge stvari, ki jih ne morete izdelati? Kje na primer najdete mini skodelice in krožnike? Pa kad in pipo z umivalnikom?

Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem raziskala, kje lahko nabavim različne materiale in določene predmete, ki jih pač sami ne moremo izdelat oz. bi bilo za to potrebno preveč časa. Preko spleta se da kupiti ogromno miniaturnih stvari in je ponudba kar obširna, ko enkrat začneš iskat primerne predmete. Eno podjetje iz Anglije ima zelo širok spekter predmetov, tako da so mi poslali kar debel katalog, iz katerega lahko naročim od miniaturnega sadja, do wc školjke. Sem se pa omejila in naročim res samo peščico stvari, kot so leseni dekorativni okraski, kuhinjski pripomočki, skodelice, umetno cvetje ter mini kad.

Kot sem že omenila, bi bil precej dolgotrajen postopek, da bi sami naredili kad, ki bi bila tudi funkcionalna in se ne bi zlomila. Pri umivalniku to ni problem, ker je zelo majhen in ga tudi pritrdimo na kopalniško omarico. Tudi pipe naredimo sami iz žebljičkov in pa dodatkov za izdelovanje nakita. Res je potrebno ves čas razmišljati, kje lahko v že obstoječih predmetih najdemo stvari, ki nam bodo v pomoč in bodo lahko nadomestile realne predmete.

Kdo so vaši glavni kupci? Od kod prihajajo?

Ker prodajam svoje hišice preko spletne strani, kjer se predstavljajo ustvarjalci iz vsega sveta, so tako tudi kupci iz vsega sveta. Res mi je vedno znova zanimivo, ko pomislim, kakšno dolgo pot bo morala prepotovati hišica, da bo varno prispela na svoj cilj. Res se razveselim, ko vidim, v katere države potujejo moji izdelki, kar pomeni da je očitno nekaj na njih, da privabijo tako širok spekter ljudi. Do sedaj sem poslala izdelke v Ameriko, Kanado, Kitajsko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Singapur, Brazilijo, Anglijo, Španijo, Nemčijo, Francijo, Švico.

V bistvu pa sem že na samem začetku vedela, da se ne bom omejila na Slovenijo, ampak sem ciljala bolj kot ne na tujino. S tega vidika imam tudi vse poslovne profile na socialnih omrežjih v angleškem jeziku. Po mojih raziskavah glede tržišča, je povpraševanje za takšne izdelke v tujini neizmerno večje, saj je tudi standard nekoliko višji in si lažje privoščijo takšne unikatne izdelke. Za enkrat imam največ prodanih izdelkov v Ameriko, saj dajo tam zelo velik poudarek na sam dizajn svojih domov in s tem seveda tudi otroških sobic.

So hišice namenjene za otroke ali tudi večjim otrokom, ki bi jih samo gledali?

Mislim, da so hišice najbolj primerne za bolj mlajše otroke, ki so v obdobju, ko se res radi igrajo z različnimi lutkami, punčkami, raznovrstnimi živalmi in figuricami.

Vendar so zanimive tudi malo večjim otrokom, ravno zato, ker so naše hišice tako dodelane in detajlne, da jih čisto prevzamejo. Moram pa na tem mestu omenit tudi mojo prvo in najzvestejšo stranko, ki prihaja iz Kitajske. Punca si je naročila hišico, nato pa še kar nekaj kovčkov za svoje plišaste igrače. Še bolj zanimivo je postalo, ko mi je napisala, da bi želela naročiti še več kovčkov, ker ima cel seznam od svojih prijateljev, ki si ga želijo. Tako, da lahko sedaj zagotovo rečem, da naši izdelki niso samo za otroke, ampak tud tiste, ki imajo še vedno otroka v sebi, pa čeprav so že prerasli ta leta.

S čim ste se v otroštvu igrali vi? Kako ste hranili svojo domišljijo in kreativnost, ki vam ju danes več kot očitno ne manjka?

V otroštvu sem se res zelo rada igrala s punčkami in mi je bilo v največje veselje, da sem si sama ustvarjala različne prostore. Uporabila sem različne kartonske škatle za postelje in tudi odejice sem si sama izrezala iz blaga. S sestro sva vedno našli nov način, kako si popestriti najino igro. Tako sva si recimo naredili »hiško« iz kartona, ki sva jo potem polepili z najinimi risbami. Tudi navadne barvice so dobile novo vlogo kot »modeli« za najine modne kreacije, saj sva jim iz papirja izdelali oblačila, jih oblekle in se nato z njimi igrale.

Na podoben način še nekako danes funkcioniram, najti v preprostih stvareh nekaj več oz. jim dodati neko dodatno vrednost oz. vlogo. V bistvu ideje črpam na dva načina, eden od teh je, da iz različnih materialov, ki jih imam na razpolago, začnem ustvarjati nekakšno harmonijo ali pa črpam inspiracijo iz idej, ki jih najdem in me takoj pritegnejo.

Na prvi pogled je takšno delo videti kot zelo sproščujoče. A če le pomislimo na vse te detajle, ki zahtevajo veliko natančnosti. Vas kdaj, ko imate polne roke lepila in nič ne gre tja, kamor bi moralo, tudi razjezijo?

Predvsem najbolj uživam in se sproščam kadar ustvarjam nove dizajne hišic oz. kovčkov. Predvsem proces kombiniranja različnih barv, stilov in materialov mi je vedno zelo zanimiv in spodbuja mojo radovednost o tem, kakšen bo končni rezultat.

Vendar se velikokrat zgodi, da se kakšna stvar zalepi prehitro, ko še ni na svojem mestu ali pa se ne posuši dovolj hitro in se potem odlepi. Veliko je prakse in večkrat, ko recimo zalepim papir oz. folijo v kovček, bolj hitro gre in lepši je končni rezultat. Občasno je potrebno improvizirati in se znajti v dani situaciji. Se mi je že zgodilo, da sem pisala ime na kovček in si med pisanjem popackala roko s flumastrom in nato popackala kovček. V takšnih trenutkih se res razjezim nase, ker se to zgodi po čisto nepotrebni napaki. Ampak pomembno je, da znam napako popraviti in nihče niti ne posumi, da je šlo kaj narobe.

Na kateri svoj izdelek ste najbolj ponosni?

Težko rečem, da je kateri izdelek, ki posebej izstopa, saj skoraj v vsakega vložim veliko truda in mi tako priraste k srcu. Mi je pa mogoče hišica, ki sem jo nardila v sivo naravni kombinacije, zelo pri srcu, ker mi res daje občutek domačnosti in bi se tudi sama kar takoj vselila v njo.

Little Houses by Arteva lahko sledite tudi na Instagramu in Facebooku.

Avtorica: Maja Fister
Foto: Little Houses by Arteva

PREBERITE ŠE: Že poznate ta poklic? Spoznajte dekle, ki stoji za izložbami trgovin ALI Sanjali so o hiši za petčlansko družino in nastalo je ... (foto)

Priporočamo še: Slovenska Sandy iz Briljantine: "Sebe nikoli ne bi šla spreminjati zato, da bi bila všeč enemu fantu"