Pustila službo, se zaljubila, preselila v Slovenijo in ustvarila svetu prijazno znamko šik bodijev #intervju

Tokratna zgodba se piše kot odličen roman, ki ga glavna junakinja začini s kančkom humorja in z empatičnim dojemanjem sveta ter ljudi, ki jo obkrožajo. Moja tokratna sogovornica je Jelena Vukosavljević. Dekle, ki se je iz njej ljubega Beograda v Ljubljano preselilo zaradi ljubezni svojega življenja. Zaradi Slovenca.

Našo pozornost je pritegnila z znamko Amoroso. Med drugim namreč s prijateljico Ano stojita za blagovno znamko, ki ne cilja na milijonsko prodajo. Raje imata kakovost, trajnostno modo, ki se bo nosila več generacij, zato ne proizvedeta več kot 100 kosov določenega modela. Prav tako trdno stojita za prepričanjem, da morajo biti ljudje, ki njuna oblačila izdelujejo, spoštovani in pošteno plačani.

To je torej intervju z Jeleno, ki v Ljubljani piše svojo novo zgodbo, se uči slovenskega jezika in verjame v svoje sanje ter tople odnose.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Rekla bi, da sem predvsem zelo otročja, umetniška duša, zaljubljena v življenje in v ljudi okoli sebe. Moj življenjski cilj je bil vedno, da sem srečna in da sem umetnica. Ampak ker so me v Srbiji učili, da te dve stvari ne gresta skupaj, sem se na koncu odločila, da grem študirat menedžment in organizacijo ter da se ukvarjam z marketingom in projektnim vodenjem.

Prvih 5 let kariere sem preživela v tehnoloških korporacijah, lani pa sem se odločila, da zapustim pozicijo projektne vodje v eni izmed multinacionalk in se posvetim svojim sanjam.

Trenutno sem soustanoviteljica znamke oblačil Amoroso in ustanoviteljica podjetja OuterSquad. Plešem argentinski tango ter imam zelo razburljivo "ljubezensko" vez z glino, zahvaljajoč slovenski oblikovalki Hani Karim in njenim čudovitim delavnicam, ki jih vsem toplo priporočam.

Ana in Jelena, prijateljici, ki sta ustanovili Amoroso, znamko bodijev za ples in jogo

Prihajate iz Srbije, a vas je življenje prineslo v Slovenijo. Kako ste pristali v Ljubljani?

Tako je. Pred štirimi meseci sem se preselila iz Beograda v Ljubljano in moram priznati, da je bila to zelo težka in izzivov polna prelomnica v mojem življenju

Prihajam iz Srbije, države, iz katere večina ljudi odhaja ali pa želi odditi. Nisem bila ena od njih. Sanjala sem, da se postaram v Beogradu, ker sem zaljubljena v vsako njegovo ulico, v naš temperament, to noro ekspresijo čustev in toplino duše.

Pred dvema letoma sem dobila štipendijo za magistrski študij v Ljubljani. Ampak to ni razlog moje selitve, saj sem se na koncu vseeno odločila, da od študija v Sloveniji odstopim in ostanem v Beogradu.

Dva tedna po tem, ko sem odstopila od študija v Sloveniji, sem spoznala ljubezen svojega življenja. Mateja, Slovenca, ki živi in dela v Ljubljani. Zato bi rekla, da je ljubezen "kriva", da sem, kjer sem.

Del tega je bilo torej tudi pustiti redno službo v Srbiji in se podati v neznano?

Redno službo sem v bistvu pustila, ko sem živela še v Beogradu. V življenju sem vedno vedela, kaj si želim in imela načrt, da pridem do tega. Pot v neznano in finančna nesigurnost mi nikoli nista bili blizu. Da zapustim redno službo, sem se pripravljala šest mesecev, tako, da sem opravljala dve službi hkrati, od 6.00 zjutraj do polnoči – vsak delovni dan. Službo sem zapustila, ko sem zbrala dovolj denarja, da se v življenju lahko znajdem, karkoli bi se že zgodilo v prihodnjih šestih mesecih.

Morda je to pravi trenutek, da povem zelo pomembno stvar. Danes odraščamo pod velikim vplivom Amerike, ameriških sanj in filmov.

Videla sem mlade, ki gredo čez pekel, ker so se nekega jutra zbudili polni motivacije s strani določenih ameriških influencerjev in se odločili, da pustijo službe in gredo v neznano. Vsak posel potrebuje čas, da se razvije in da se od njega lahko preživi in živi.

Moj nasvet vsem, ki želijo iti na svoje, je, da so pogumni in da verjamejo v svoje sanje. Ampak pred tem naj bodo predvsem realni, pametni in pripravljeni na spremembo, kolikor je možno v tistem trenutku. Potrebno je imeti veliko energije, da začnete nekaj novega. V kolikor boste 80% te energije trošili z razmišljanjem, kako boste plačali vse račune in preživeli do naslednjega meseca, je verjetnost, da boste na koncu uspeli, majhna.

Učite se tudi slovensko, kar je prava redkost. Vam povzroča kaj sivih las?

Jaz to razumem takole: življenje mi je dalo priložnost, da živim med ljudmi, ki imajo drugačno zgodovino, kulturo in jezik. Najbolj logično se mi zdi, da izkoristim to priložnost in se naučim nečesa novega. Ko sem živela na Nizozemskem, sem se učila njihovega jezika, ko sem živela v Belgiji, sem se učila flamsko in utrjevala svojo francoščino.

Učenje jezika nam daje popolnoma novo perspektivo in res je škoda, da ne bi imeli izkušnje nerodnih začetkov učenja drugih jezikov. Največ sivih las mi povzroča to, da je slovenski jezik zelo podoben mojemu maternemu jeziku. Po enem mesecu učenja jezika sem naprimer mami mojega fanta rekla, da ima super gube, mislila pa sem na gobe. K sreči je ženska zelo tolerantna in ni prišlo do mednarodnega konflikta.

Ste soustvarjalka znamke Amoroso. Kaj vse nastaja pod njo?

Amoroso je predvsem projekt, ki je nastal iz zelo lepega prijateljstva med mano in prijateljico Ano ter najinih otroških sanj, da ustvariva nekaj novega. Ana je sanjala, da bi bila designerka, z mamo je šivala odkar ve zase. Jaz sem na drugi strani sanjala, da bom umetnica in sem bila kot mlada prepoznana kot obetavna slikarka. Ko je prišlo do odločitve, na katera fakulteto se vpisati, sva obe prilagodili svoja pričakovanja situaciji v državi in trgu dela. Skupaj sva študirali, kasneje sva se zaposlili v istem podjetju in najini karieri sta bili v vzponu.

Amoroso je nastal iz potrebe, da se vrneva nazaj in zapolniva kreativni del svojih duš. Nastal je iz čiste ljubezni, brez ideje, da bi zaslužili milijone. Edina želja je bila, da narediva kvalitetna oblačila, ki jih lahko nekega dne najine hčerke najdejo na podstrešju in jih nosijo, kot sva midve nosili garderobo najinih mam.

Od nekdaj sva verjeli, da karkoli delava, da sva naprej dobri osebi, da v projekt vlagava ljubezen in trud, da spoštujeva vse, s katerimi sodelujemo in da se bo na koncu dobro povrnilo z dobrim.

Trenutno šivamo bodije za ples in jogo, delamo pa tudi na designu majic, ki bodo narejene iz organskih materialov.

Zakaj ravno bodiji?

To se je zgodilo slučajno. Najprej sva izdelovali ženske suknjiče in plašče. Prvo kolekcijo sva vrgli v smeti, ker ni izpadla tako, kot sva pričakovali. Tudi z drugo kolekcijo nisva bili zadovoljni, pa sva te kose potem zadržali zase.

Ugotovili sva, da ne znava izdelati idealnega suknjiča ali plašča, ampak nisva želeli odnehati. Namesto tega sva razmišljali, ali bi lahko naredili kaj drugega. V istem času sva pogosto govorili o bodijih, obe sva plesali, zelo radi sva imeli ta kos oblačila, ampak vsi kosi so bili nekako isti … In tako sva se nekega dne odločili: ajde, narediva bodi!

Za tiste, ki tega morda ne veste, naj povem, da je proizvodnja bodija popolnoma drugačen proces, z drugačnimi šivalnimi stroji. Izkazalo se je, da nama je ta proces bližji, našla sva super sodelavce in tukaj sva.

Kakšen je proces izdelave?

Proces izdelave je zelo frustrirajoč, zahteven in počasen. Najprej z Ano delava na ideji. Potem jaz narišem par skic. Ko se odločiva za skico, začne Ana z iskanjem materialov. Ona ima veliko več znanja o materialih, sestavi in zna dobro oceniti ali je material res tako dober kot piše na etiketi ali ne.

Takoj ko izbereva material, Ana odnese material in skico do naše modelarke, ki naredi model. Za tem se v šivalnici najprej sešije en kos novega modela v par velikostih. V obdobju 2 do 3 tednov sledi preizkušanje in optimizacija modela. Trudimo se, da je vsak bodi maksimalno udoben. Ko sva zadovoljni z vsemi elementi, se začne večja proizvodnja. V glavnem pa nikoli ne proizvedemo več kot 100 kosov določenega modela.

Kaj dela znamko Amoroso posebno in drugačno od kosov, ki jih proizvaja hitra moda?

Najini kupci nama vedno rečejo, da se v vsaki objavi na Facebooku in Instagramu, prav tako v vsakem kosu oblačila, čuti ljubezen. Rekla bi, da je to ena od najbolj ključnih stvari. Vsak kos je pazljivo osmišljen in narejen. V vsak kos sva vložili del svojih sanj, veliko ljubezni in minimalno 6 mesecev najinega življenja. V hitri modi se nove kolekcije lansirajo na mesečnem nivoju.

Prav tako so ljudje, ki izdelujejo naše modele, spoštovani in pošteno plačani. Za razliko od hitre mode, katerih oblačila pogosto proizvajajo otroci, ki so plačana 0.01$ na uro. In še ena zelo pomemba stvar. Naši modeli so narejeni z mislijo, da trajajo kar se da dolgo, v nasprotju s hitro modo, kjer oblačila nosimo 1 sezono.

Kateri so največji potrošniški grehi, ki jih ljudje počnemo v zvezi z modo?

Izogibam se, da govorim o grehih drugih, ker ne želim, da izpade, da kogarkoli obsojam. Vsi včasih kupimo kakšen kos iz hitre mode, ker preprosto nismo dovolj osveščeni o negativnih posledicah hitre mode ali pa nimamo druge izbire. Kar sigurno lahko delamo bolje, je, da bolj zavestno kupujemo svojo garderobo. Da ne kupujemo nekaj samo za to, ker je na znižanju in da kupujemo stvari, ki jih bomo resnično nosili ter podarimo tisto, česar ne nosimo več. Ženske imajo danes 4x več garderobe kot leta 1980, še vedno pa imajo samo eno telo.

Prav bizarno je, kako ljudje, ki imamo najbolj polne omare, najpogosteje rečemo, da "nimamo nič za obleči". S tem seveda ne mislimo, da je omara prazna, le nič nam ni več všeč. Ob selitvi ste podarili polovico svojih oblačil. Zdaj lažje dihate?

Da, to je ena od kroničnih ženskih bolezni. Pred selitvijo sem dala stran 50% stvari, ki jih ne nosim, ob selitvi pa še dodatnih 20% stvari. Prav tako sem vplivala na svojega fanta, da se tudi on »znebi« svojih nenošenih oblačil.

Pravilo, ki se ga držim, je, da ne kupujem stvari, ki jih ne potrebujem. Če si na primer res želim nov pulover, se moram naprej rešiti starega.

Kakšne izzive prinaša lansiranje lastne znamke?

Uf, to je tema za celo knjigo. Ampak na kratko, gre za prečudovit proces učenja in kreiranja. Mislim, da smo danes pod vplivov kapitalizma vsi osredotočeni na mesečne številke in rezultate ter ob tem pozabljamo na možnost, da v tem procesu uživamo.

Midve z Ano sva imeli srečo, da sva od vsega začetka osredotočeni na proces, na učenje novih stvari o materialih, modelih, proizvodnji, prodaji, marketingu, sebi, druga o drugi in medsebojnem sodelovanju.

Amoroso nama ni bil osnovni vir dohodkov in lahko sva si dovolili, da uživava v kaotičnih začetkih, da poskušava tudi takrat, ko so nama drugi govorili, da nekaj ni mogoče. Naredili sva ogromno napak in se zaenkrat naučili majhen del vsega.

Kam vas bo odneslo v prihodnje?

Naslednji korak je širjenje na evropsko tržišče za katerega trenutno pripravljava spletno stran. Nimava ambicije, da prodajava na tisoče kosov mesečno, saj sva mnenja, da bi s tem izgubili na kvaliteti. Najin fokus je bil in bo ostal na kakovosti in na odnosu do strank. S tem nadaljujeva najino pot učenja s počasnimi ampak sigurnimi koraki.

Znamki Amoroso lahko sledite tudi na Facebooku in Instagramu.

Avtorica: Maja Fister
Foto: Katarina Nedeljković

PREBERITE ŠE: Slovenski fotograf, ki mu je v Dubaju pozirala Ashley Graham ALI Mimi Antolović: Fotografinja, ki je ne boste zlahka ujeli v fotografski objektiv #intervju

Priporočamo še: "Pride dan, ko nismo na prvem mestu. Ko se vsem godi ista krivica. Ko vse boli." (piše: Maja Fister)