"Biti mis Slovenije danes ni več to, kar je bilo včasih"

Krono najlepše Slovenke letos nosi Maja Taradi, Ljubljančanka s širokim nasmehom in kariero, ki popravlja tudi nasmehe drugih. Laboratorijska zobna protetičarka ob delu študira tudi ustno higieno, z Mično pa se je ob popoldanski kavi pogovarjala o marsičem.

O tem, kaj lepotna tekmovanja prinašajo, o samozavesti in idealih, o tem, kako se je izbor za Miss Slovenije spremenil od svojih zlatih časov, pa tudi o dobrodelnosti in nedavnem zastopanju Slovenije v Washingtonu, od koder se je vrnila pred kratkim.

Kje se srečajo laboratorijska zobna protetika in lepotni izbori? Od kod odločitev, da se udeležite tekmovanja za mis Slovenije?

Na nekem dobrodelnem dogodku organizacije Rotary sem spoznala lastnico licence Miss Slovenije za Miss sveta Jelko Verk. Po nekaj sestankih sva prišli do zaključka, da se prijavim na izbor, saj s tem resnično nimam kaj izgubiti.

Delo z zobmi z lepotnimi izbori nima kaj veliko skupnega – no, pravzaprav ima nekaj skupnega, vsaj na svetovnem izboru. Tam ima večina tekmovalk umetne zobe, tako da gre to dvoje v bistvu zelo skupaj (smeh).

V Washingtonu ste nas zastopali na izboru za mis sveta. Kakšno vzdušje med tekmovalkami vlada na izborih s svetovno konkurenco?

Tam je bilo 120 punc z vsega sveta, tako da nisem spoznala prav vseh, sem se pa poskušala družiti s čim večimi predstavnicami. Vse smo bile tam povsem same, zato smo bile vsaj glede tega vse na istem in v enakem položaju. 

Večina jih že ima neke kariere, veliko jih je tudi iz premožnih družin, a se med njimi najdejo tudi zelo revne. Na primer zmagovalka, ki prihaja iz Portorika, je študirala na neki prestižni univerzi in ima za seboj veliko finančno podporo, medtem ko prva spremljevalka iz Dominikanske republike prihaja iz enega najrevnejših delov države. Spoznala sem veliko super punc, s katerimi smo še vedno v stikih. Zanimivo je videti, koliko deklet živi za to, takšni izbori jim pomenijo ogromno. Ampak imajo tudi veliko v glavi, so izobražene in poleg lepotnih tekmovanj ter kupa plastičnih operacij zraven gradijo še kariero, imajo nek poklic, ki je malo bolj "priznan". Ne gre se jim toliko za denarno nagrado, ampak za samo krono, za slavo.

Stereotipna nalepka, da je videz vse, kar imajo misice za pokazati, torej nikakor ne drži. Zgolj z videzom verjetno niti ne prideš prav daleč?

Lepotno tekmovanje ni več le ocenjevanje, kako si videti. Nekaj moraš znati povedati in pokazati. Veliko se dela tudi na dobrodelnem programu. Lastnica licence za mis sveta Julia Morley je povedala, da je ne zanima, katera ima za nekaj centimetrov večjo zadnjico, ampak, kako se lahko izkaže in iztrži, za kar pa moraš imeti nekaj v glavi. Mislim, da je prav, da se premika v tej smeri. Sploh pa, glede na to, koliko lepotnih operacij je prisotnih, je lep lahko vsak, v glavo pa si težje kaj vsadiš.

Naloga zmagovalke je tudi predstavljanje svoje države. Koliko so o Sloveniji že vedele sotekmovalke na izboru za najlepšo Zemljanko?

Evropejke nas v večini poznajo, ostalim pa ni najbolj jasno, kje in kdo smo. Morda vedo, da smo nekje na Balkanu. So bile pa navdušene nad dejstvom, da je ameriška prva dama Melania Trump Slovenka. 

Je izbor prinesel tudi kakšno slabo spoznanje ali izkušnjo?

V Sloveniji ne, na svetovnem izboru pa me je zmotilo, da določene države namerno plasirajo naprej. Zelo gledajo na to, koliko všečkov ima katera predstavnica in kako močna je na družbenih omrežjih. Za vsako državo so naredili uradno stran za oboževalce, tu pa ima veliko težo denar, ki ga potem vsaka država vloži v to promocijo. Te države potem plasirajo v ospredje, dekleta, ki so močna v tem, imajo dodatna fotografiranja in gala večerje, medtem ko smo ostale čepele v hotelu. Kar ni najbolj prijetno. Sploh če si 25 dni zaprt v hotel in ne smeš ven po svoje, zato Washingtona nisem veliko videla. A razen tega je vse skupaj lepa izkušnja.

Koliko in kakšna vrata lahko odpre takšen naziv?

Mislim, da biti mis Slovenije danes ni več to, kar je bilo včasih. Ni več takšne medijske podpore, predvsem s strani televizije, a vseeno se da s tem narediti marsikaj, saj spoznaš ogromno ljudi. Vseeno pa moraš malo paziti, v kakšna sodelovanja se spuščaš, saj bi marsikdo menjal jabolka za hruške.

Izbor za mis Slovenije že nekaj let ni več tako ugleden, kot je bil nekoč. Kaj se je spremenilo?

Mislim, da ljudje ne spremljamo več toliko časopisov, rumenega tiska, cela družina se ne vsede več skupaj pred televizijo. Izbor Miss Slovenije je bil nekoč medijsko veliko bolj pokrit in bolj oglaševan. Predvsem mislim, da bi morali izbor prenašati na nacionalni televiziji, saj gre za vseslovenski dogodek. Druga stvar je življenje z internetom. Danes za oglaševanje ne potrebujemo več velikih, prepoznavnih obrazov, saj imamo s spletom nov kanal za promocijo podjetij. Ta komunikacijski kanal trženja se je spremenil in morda se izbor za mis temu še ni prilagodil. Več bi morali vlagati v Facebook kampanje, kar smo sicer zdaj začeli, tako da se stvari spreminjajo. Res je tudi, da imam nekoliko drugačen poklic. Verjetno bi bilo drgače, če bi bila v šovbiznisu, če bi bila pevka, napovedovalka ali kaj podobnega, bi me verjetno poznalo več ljudi.

So motnje hranjenja prisotne tudi na takšnih izborih?

Nobena od punc se mi ni zdela presuha, res pa je, da jih pred izborom veliko drastično hujša. Na svetovnem izboru so poskrbeli za neomejene količine hrane, sicer bolj po ameriških standardih, ampak imeli so ogromno kolačkov, ki smo jih bile vse zelo vesele. Sploh tiste punce, ki so se pred izborom držale nazaj, so si končno lahko privoščile (smeh). Dejstvo je, da ne gledajo več toliko na to. Ni več striktnih omejitev z velikostjo in težo, morda zato tudi ni več takega pritiska. 

Pomemben del lepotnih izborov je tudi dobrodelnost. Kako ste svojo prepoznavnost izkoristili v tej smeri? 

Kot misica moraš pripraviti dobrodelni projekt, ki ga na izboru tudi predstaviš. Mi smo pripravili več manjših in enega večjega. Z optiko Krstič smo otrokom donirali sončna očala, skupino otrok iz Zveze prijateljev mladine smo peljali v park Atlantis in zanje zbrali šolske potrebščine, s Tosamo smo mladim mamicam podarili pakete za nego dojenčkov …

Prek Rotaryja pripravljamo projekt Varno zavetje, v katerem nameravamo postaviti hišo za pomoči potrebne mlade med 18 do 26 letom starosti, ki se tudi izobražujejo, hkrati pa bi jim pomagali tudi pri nadaljni usmeritvi pri iskanju dela. Ta projekt smo tudi predstavili na svetovnem izboru. Poleg tega trenutno v sodelovanju s Krambergerjevim skladom pomagamo pri zbiranju sredstev za prenovo hiše gospe Zinke, mame samohranilke, ki z otrokoma živi v hiši, ki se bo brez pomoči sesula sama vase. Najprej naj bi jim podarili le ogrevanje, a smo ob ogledu hiše ugotovili, da ogrevanje še zdaleč ni edina težava. Zato smo začeli obširnejšo akcijo.

Kaj bi svetovali mladim dekletom, ki se borijo s svojo samozavestjo?

Ni treba, da se skrivamo za "fasado" in za goro ličil, ni treba, da se oblačimo v neke drage znamke ali celo podlegamo plastičnim operacijam. Bolj od tega se mi zdi pomembno, da si karizmatičen in topel človek, da si odprt za nove ljudi in se obdajaš s takšnimi, ob katerih se dobro počutiš. To viša samozavest. Videz je le pika na i.

7 kratkih

Pred spanjem ne gre brez: Umivanja zob! Poklicna deformacija (smeh).

V torbici imam vedno: Telefon, denarnico, šminko in planer, ker se brez njega več ne znajdem.

Če bi morala do konca življenja jesti le eno, bi jedla: Ribe.

Če bi se morala odpovedati internetu, avtomobilu ali topli vodi, bi se odpovedala: Avtomobilu. Topli vodi zagotovo ne.

Če bi še enkrat izbirala, bi bila po poklicu: Zobozdravnica.

Če bi imela supermoč, bi: Letela.

Če ne bi živela v Sloveniji, bi me našli: Če bi gledala na posel, bi rekla Švica ali Kanada, če bi šlo bolj za uživanje pa Cookovi otoki.

Avtor: Maja Fister

Foto: Matic Kremžar, Tamara Vidmar