Skodrana Marina navdušuje Japonce, čeprav tam še ni nastopila

Pred dvema letoma smo Marino Martensson spoznali v oddaji Slovenija ima talent. Prevzela nas je s svojim pevskim talentom, ki jo je popeljal vse do finalne oddaje.

Marina, Švedinja slovenskih korenin, je ženska iz katere veje pozitivna energija. Jezik ji teče kot namazan, svojo angleščino pa je do potankosti izpilila s poučevanjem petja na mednarodni britanski šoli. Njeni učenci petja so iz Slovenije, Velike Britanije, Kitajske, dva pa tudi iz Švedske. Sloveniji se je začela predstavljati s priredbami, zadaj pa je vse večje zanimanje tudi za njeno avtorsko glasbo, za prihodnje leto napoveduje izid novega, zanjo že tretjega, albuma. Danes, ko je na pragu tridesetih pravi, da se še nikoli ni tako dobro počutila, kot se zdaj, zato se tridesetih veseli. V prijetnem pogovoru ob skodelici dolge kave pa je razkrila še veliko več.

Kje in kako ste se naučili slovenščine?
Ko sem prišla v Slovenijo, sem se vpisala na tečaj. Rekla sem si, da se slovenščino lahko naučim v treh meseci. A to sploh ni tako lahko, zato sem se odločila, da bom ostala tako dolgo dokler se ne naučim slovenščine, še vedno je ne znam. To je eden izmed razlogov, zakaj sem ostala, a najmanjši. Najpomembnejši so osebe s katerimi sem obkrožena, družina, prijatelji.

Kaj vam povzroča največ težav?
Dialekti. V Izoli sem vse razumela, potem pa sem prišla v Ljubljano in sem samo gledala in rekla »kva«? Tujcu se je zelo težko naučiti slovenščino. Greš iz ene skrajnosti v drugo, ko je samozavest v enem dnevu zelo visoko, naslednji pa ti povsem pade.

Kako vam je všeč Slovenija, Slovenci in kako se razlikujemo od Švedov?
Ste precej bolj odprti, vem, da se boste temu čudili, a je to res. Bolj, ko greš proti jugu, bolj so ljudje odprti. Ljudje so bolj radovedni, morda ima to veze s tem, da sem tujka, da v ljudem vzbujam veliko vprašanj. To zanimanje je iskreno, v primerjavi s Švedi, ko so vprašanje bolj plitka v smislu, »kako si, kaj delaš?«. Ne zanima jih toliko odgovor. Če si tujec, bodo seveda prijazni.

--> Preberite tudi intervju s Taro Henigman, pevko, psihoterapevtko in ustanoviteljico Čustvene priprave na porod.

Kakšni so bili načrti, ko ste prišli sem?

Nisem imela pravega načrta, imela sem odprta vrata. Bila sem precej depresivna, ker v Stockholmu nisem čutila, da sem ustvarjalno svobodna. Veliko sem delala, izgubila sem svojo glasbo, izgubila sem svojo ustvarjalnost. Potrebovala sem odmor, to je bil moj trimesečni odmor. Po enem mesecu pa sem se tukaj začela počutiti zelo dobro, sproščeno. Začela sem znova in si dala novo priložnost. Sama sem prišla v kraj, kjer sem se počutila zelo dobro. Vse, ki sem jih srečala, so bili super ljudje, dobila sem nove prijatelje. Čutila sem, da je glasba, ki jo tukaj ustvarjam dobra, zaradi tega sem se dobro počutila in obratno.

Kako to, da ste se odločili za udeležbo na šovu Slovenija ima talent? Je to za vas predstavljajo priložnost za preboj na slovensko glasbeno tržišče?
Za sabo sem imela že glasbeno kariero. Izdala sem dva albuma na Švedskem in Japonskem, kjer sicer nisem še nikoli nastopila, a se tudi danes, čeprav je bil album izdan leta 2009 še vedno prodaja. Tam imam občinstvo, oboževalce. V Sloveniji me ni nihče poznal, v Izoli sem začela igrati po lokalih, spoznala glasbenike, ustvarila band … vse se je nekako poklopilo samo od sebe. Nič ni bilo načrtovano.

Ko se je pojavil šov, sem se odločila, da je to odlična priložnost za promocijo, da me ljudje in producenti spoznajo.

Mislite, da bi vam bilo lažje, če bi se za takšen nastop odločili prej?
Ne, sem kar zadovoljna, da do tega ni prišlo prej, ker sem se do takrat izoblikovala kot glasbenica. Vedela sem kakšna ustvarjalka sem.

--> Nadvse zanimiva je tudi zgodba Anje Jager, ki polovico leta preživi na valovih. Intervju z njo lahko preberete tukaj.

Kaj pripravljate zdaj?
Z bandom pripravljamo tretji album, ki bo v angleščini. Na albumu bo mogoče tudi ena skladba v slovenščini, ker uživam v prepevanju slovenskih skladb. Z orkestrom sem pela Med iskrenimi ljudmi in Lastovka. V prihodnosti si lahko obetate veliko presenečenj.

Kje najdete navdih, motivacijo?
Navdih iščem v sebi. Vse kar vidim, čutim, se izrazi. Preko priredb ustvarim osebne interpretacije. Zanimivo je, da teh skladb ne izbiram sama, te skladbe izberejo mene. Pred dnevi sem kar začela prepevati skladbo Justina Bieberja in se sama sebi začudila, zakaj to pojem, ker njegove glasbe ne poslušam. Zelo všeč mi je bilo, kako je pesem zvenela, na skladbo je tudi dobro reagirala publika. Bieberja spoštujem, ne nujno to kar počne, a njegovo glasbo.  Navdihuje me tudi reakcija publike, ko jim je všeč priredba.

Menite, da mladi danes posvečajo dovolj časa in energije razvijanju svojih talentov, ali se bolj osredotočajo na to, kako bi hitro prišli do uspeha?
Sama sebe ne vidim kot slavno, nase gledam kot na uspešno glasbenico. Uspešna sem, ker pojem vsak dan, to je zame uspeh. Ne potrebujem svetovne slabe, ker delam to kar rada delam. Slaven pa lahko postaneš mimogrede, s tem da delaš selfije.

--> O razvijanju talentov je v intervjuju za Mično spregovorila tudi mlada flavtistka, ki je že pri enajstih letih vedela, da je to to. Intervju z Evo-Nino Kozmus preberite tukaj.

Se vam zdi to plitko?
Ne plitko, temu tudi ne bi rekla talent. Talent je nekaj kar je treba negovati. S talentom je treba delati. Zato je zame zelo pomembno, da tudi pri učenju spodbujam svoje učence, da skrbijo za svoje talente.

Kaj bi svetovali mladim, ki doma nimajo spodbudnega okolja?
Če verjameš v to kar počneš, verjameš, da si dober, te ne more nič ustaviti. Moraš verjeti vase, si zaupati. Vsak mora kdaj slišati, da je dober v tem kar počne. Sama sem bila malo razvajena, kar se tega tiče. Starša sta naju obe s sestro spodbujala pri tem kar sva počeli in razvijali svoje talente. To skušam predati tudi svojim učencem.

V tobačni skupaj z bandom organiziramo odprti mikrofon, kjer se lahko predstavijo pevci. Prihajajo pevci, za katere še nisem slišala in so noro dobri. Želimo jim dati prostor, kamor lahko pridejo in pojejo z odličnim bandom. To je odlična promocija.  

Sama recimo v Ljubljani pogrešam dober klub v katerem bi lahko plesala.

Je to vaša druga strast?
Ja, ko sem bila mlajša sem bila ulična plesalka, učila sem ples.

Res? Kako to, da niste postali ena izmed tistih glasbenic, ki pleše in poje?
Mogoče pa še bom. Kot ustvarjalka sem zelo odprta. Pred dnevi sem imela v Kopru nastop ob spremljavi dveh kitar, naslednji dan pa sem pela v ljubljanskem klubu ob spremljavi DJ. Rada kombiniram glasbene stile, kar lahko marsikoga zmede, a po drugi strani, bi rada presega te okvire. Zelo všeč mi je zadnji album Beyonce, ki je mimogrede najboljša pevka na svetu, kjer je združila različne stile. S tem je pokazala, da je to ok, da ni to nič čudnega.

Kako bi vas opisali najboljši prijatelji?
Vem kaj bi rekli, da sem skromna, nerodna, da rada spim in nekdo, ki ga opredeljuje glasba. Sicer pa so moje prioritete v življenju ljubezen (družina, prijatelji) in glasba. Morda bi k temu dodala še ples. Rada imam tudi hrano, a kuhanje mi ne gre od rok. K sreči sem našla moškega, ki mu gre to odlično od rok. Odkar ga poznam, mi ni potrebno kuhati. Njegova istrska kuhinja je neverjetna.

--> Mična pa je minuli teden klepetala še s Timotejem Bistanom, mladim modnim kreatorjem, ki je spregovoril o svoji karierni prihodnosti, trudu in delu.

Avtor: Pia Pangos
Foto: Marko Feist