Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2023?

Učitelji, vključeni v izbor za učitelja/učiteljico leta 2023, sodelujejo v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki deluje pod okriljem nacio­nalne platforme Partnerstvo za spremembe in AmCham Slovenija. V iniciativi, ki si že več let prizadeva za širjenje dobrih učiteljskih praks v slovenskih šolah, sodeluje tudi naša medijska hiša.

Finaliste bomo v tiskani Oni in tu, na spletu, v prihodnjih dveh tednih podrobneje predstavili, 25. aprila pa se bo začelo finalno glasovanje. Tretjino glasov bo prispevala strokovna komisija, tretjino učitelji v iniciativi, tretjino javnost.

Glasovali boste lahko po spletu oziroma družbenih omrežjih. Zmagovalka/-lec bo poleg naziva prejel mednarodno izmenjavo ali udeležbo v poslovno-razvojni delegaciji AmCham v ZDA.

Jožica Frigelj, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Ketteja in Murna Ljubljana

Je magistrica, ki poučuje že 41. leto, zdaj večinoma angleščino v 4. in 5. raz­redu. Njena bibliografija obsega okoli 200 enot, je soavtorica učbenikov, objavljala je strokovne in znanstvene razprave, vodila različne projekte, se dodatno izobraževala, delala s študenti pedagoške in filozofske fakultete, sodelovala v strokovnem svetu, zdaj je članica delovne skupine, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje.

Leta 2020 je prejela državno nagrado za življenjsko delo. Njeno vodilo so vedno otroci, pri vzgoji in izobraževanju pa vzgojo postavlja na prvo mesto: »Vzgoja za skupnost, sodelovanje, solidarnost, strpnost.«

Barbara Gradišnik, učiteljica slovenščine, III. gimnazija Maribor

Sodeluje pri pripravi na Cankarjevo tekmovan­je, pri številnih projektih, tudi mednarod­nih, in je zunanja ocenjevalka za maturo. Pravi, da učitelj ni le tisti, ki mladim na zanimiv način približa snov, ampak se od njih tudi uči in se je sposoben vživeti v njihovo življenje.

Dijaki šport­nih oddelkov so jo naučili, kaj pomeni »ne imeti časa«, zaradi njihove pogoste odsotnosti je začela pripravljati posnete razlage.

Poučuje tudi v programu predšolska vzgoja in vsako leto organizira delavnice za predšolske otroke. Po njenem je pravi učitelj tisti, ki morda že ob netipičnih napakah in izrazih ob interpretaciji besedil prepozna stisko otroka, otrok pa ve, da mu lahko zaupa.

Jože Lango, učitelj razrednega pouka, Osnovna šola Majde Vrhovnik

Doktoriral je iz poučevanja glasbene umetnosti z uporabo IKT, tak način poučevanja je namreč raziskoval v razredu in učence, poučuje petošolce, navdušil. Sicer veliko pozornosti namen­ja umetnosti, kulturni dediščini, ljudski glasbi, pa tudi goram.

Je avtor več priročnikov in knjig s področja ljudske glasbe in etnologije. Je mentor mladim raziskovalcem, ki odkrivajo slovensko naravno in kulturno dediščino.

Otroke spodbuja tudi k planinarjenju, vsako leto jim omogoči obisk planin. Za svoje delo je leta 2021 prejel državno nagrado na področju šolstva za posebne dosežke. Pravi, da se drži načela: »Največ se naučimo z lastno aktivnostjo.«

Vanja Kolar Ivačič, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Bistrica ob Sotli

Njeni četrtošolci razvijajo digitalne kompetence tako, da sestav­ljajo prepričevalne misije na Mars z vodenim brskanjem po spletu, kjer iščejo le pozitivne novice. Je idejna vodja, prvotna oblikovalka in avtorica več priročnikov z didaktičnimi primeri uvajanja IKT pri pouku.

Delavnice s tega področja je pripravila na 70 šolah po Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi tega uspešnega projekta je šola prejela nagrado jabolko kakovosti in kot prva v Sloveniji evropsko nagrado za inovativno poučevanje.

Čeprav ima rada IKT, gredo z učenci ob vsaki priložnosti v bližnji gozd, njeni učenci pišejo bralni in matematični dnevnik, oba pregleda in vsak napredek pohvali.

Laura Mohorko Kumer, učiteljica slovenščine in zgodovine, Osnovna šola Cirkulane - Zavrč

Pri delu vedno upošteva, kako bi sama želela, da ji predstavijo neko snov. Tako se pri urah z otroki, poučuje od 6. do 9. razreda, veliko igrajo. Kot pravi, se prav med igro sprožajo procesi, ki omogočajo pomnjenje.

Pri zgodovini imajo igre vlog in se spremenijo v grške bogove, Napoleone ali odigrajo pariško mirovno konferenco. Sami so izdelali tudi didaktične igre. Učence uči rokovanja z IKT, da denimo znajo že v 7. razredu spisati pravilno oblikovano prošnjo za službo.

V pouk slovenščine vnaša gibalne igre, kot je utrjevanje končnih ločil, pri katerem je treba denimo pri piki počepniti. Otroke spodbuja k branju, tudi tako, da berejo na tleh, pod drevesi, sede, leže …

Preberite še: Način vzgoje, s katerim boste najbolje spodbujali otrokovo kreativnost

Morda vas zanima tudi: Boštjan Trstenjak: V življenju je treba reči da stvarem, ki jim drugi rečejo ne