Ideja za izlet: Trdnjava Lanišče, mogočna zapuščina Rimljanov

Mrki pogledi, kratke toge, svetleči oklepi, sandali, čelade s perjanico, ob bokih pa bodala in meči ter v rokah sulice in ščiti. Rimska vojska, urejen sistem, ki je na višku moči imperija zasedala večino ozemlja okoli Sredozemskega morja, vključno s provincama Britanijo in Malo Azijo, je svoje sledi pustila tudi na našem ozemlju. Ena od njih je utrdba na Lanišču, poznorimska trdnjava iz četrtega stoletja našega štetja.

Poiščite naše predloge za izlet tudi na Facebooku. 

Res je skrita v gozdu in zato njena neposredna okolica ne ponuja razgleda, a je že sama, iz kraškega sivega kamna zgrajena mogočna utrdba, vredna ogleda. Vse tiste, ki prisegajo na prelepe panoramske poglede, pa bomo popeljali še na razgledni stolp, od koder jih razgled v lepem vremenu ne bo razočaral.

Utrdba Lanišče leži tik ob regionalni cesti Kalce-Podkraj. Če prihajate iz smeri Logatec, Postojna ali Godovič torej Kalcah sledite oznaki za Podkraj. Po vijugasti cesti se boste vzpenjali približno pet kilometrov. Tedaj vas bo oznaka za trdnjavo usmerila levo in še preden boste stopili iz avtomobila, boste v zavetju mogočnih smrek uzrli zidove tega pomnika zgodovine.

Gre za edini tovrstni rekonstruiran objekt pri nas, pravo mogočnost pa razkrije šele, ko vstopite skozi glavna vrata, kar pa je mogoče le ob predhodni najavi pri Inštitutu Ivan Michler, kjer se lahko dogovorite za voden ogled. Če se zanj ne boste odločili, boste v notranjost trdnjave pokukali skozi rešetke na vratih in si tako ustvarili podobo o življenju vojakov v zavetju širokih zidov, ob pogledu na obrambne line v njih pa spoznali  pomen nadzora nad tedaj glavno rimsko cestno povezavo med Akvilejo (Oglej) in Emono (Ljubljana).

Ne le sama utrdba, tudi kolesnice, vsekane v kamen ter s kamni utrjene bankine v njeni neposredni okolici, vse to priča o preštevilnih popotnikih, trgovcih in vojakih, ki so na vozovih, v sedlih konj ali peš  potovali mimo Lanišča. 

Nad mogočno utrdbo se nahaja razgledni stolp. Pot do njega vodi mimo prastare stavbe in se po nekaj metrih zoži ter skrije v gozd. Naj vas ne zavede širok kolovoz ob električnem daljnovodu, ki v gozd zavije desno. Sledite ožji poti, označeni z markacijami. Ta vas bo po približno pol ure hoje mimo mnogih, v gozdu skritih pomnikih rimskega obdobja, pripeljala do širše gozdne ceste, po nekaj metrih pa znova usmerila  na ozko stezo, ki se konča na razgledni točki, od koder se odpre prelep pogled na Logatec in okoliško hribovje.

Steza je sicer ozka in, če se boste podali po njej, primerna obutev ne bo odveč, vzpon pa bo zagotovo primerno nagrajen.

Po sestopu se ne vračajte še domov, temveč na glavni cesti zavijte levo in se peljite naprej, proti Hrušici.
Prav tu, na prelazu med Logatcem in Ajdovščino, se lahko podrobneje seznanite s tamkajšnjim najdiščem Ad Pirum, obsežnim obrambnim sistemom trdnjav ter zidov, ki so v burnem poznoantičnem obdobju ščitili Italijo in mesto Rim pred osvajalskimi vdori z vzhoda.

Ob trdnjavi so postavljene informativne table in klopi, veliko zanimivih informacij boste deležni tudi v tamkajšnji muzejski sobi tik za gostiščem. Južno od nje je urejena, približno štiri kilometre dolga arheološka pot. Ta vodi ob ostankih poznoantičnega obrambnega zidu. Po njej se lahko sprehodite na lastno pest, le primerno se obujte, da boste z varnim korakom obšli vse točke. Če pa boste že utrujeni, lahko izberete hitrejši skok v zgodovino in se podate po krajši različici arheološke poti, ki meri zgolj poldrugi kilometer.

In ker po lepem izletu prija dobro okrepčilo je kot nalašč tik pred vami gostišče, kjer boste potešili  lakoto. Divjačinske in jedi po naročilu res morda ne spominjajo na čas Rimljanov, a vtisov iz tega obdobja, po obisku njihove bogate zapuščine, zato ne bo prav nič manj.

Izletniške točke vam razkriva Mateja Florjančič
Foto: Mateja Florjančič, Mirko Slak, Marko Feist