19.8.2016 ob 7:45
Na nadmorski višini 1024 metrov, skrita v objemu mogočnih snežniških gozdov, leži gozdna pristava Mašun. Poimenovanje izhaja iz besede mašiti, saj naj bi ta preval zapiral pot v osrčje snežniških naravnih bogastev. Zaradi objema prostranih gozdov je njegova zgodovina tesno povezana z lovstvom in gozdarstvom, dandanes pa velja za zanimivo turistično točko.
Poiščite naše predloge za izlet tudi na Facebooku.
Preden vas popeljemo do njega in po njem povejmo še, da Mašun predstavlja stičišče cestnih povezav med občinami Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka in Loška dolina. Nekoč pretežno gozdarsko naselje ponuja lepoto neokrnjene narave, sprehod po gozdni učni poti, kolesarjenje, pozimi ga je mogoče spoznavati med tekom na smučeh, urejeni sta tudi manjše smučišče ter sankališče, od tod pa vodi še približno štiri ure dolga pot na Snežnik.
Poti, ki do njega pripeljejo, je več. Mi vas bomo popeljali po tisti iz Postojne, od koder boste pot nadaljevali proti Prestranku ter Pivki, tam izbrali smer levo za Knežak, do njega vozili skozi Drskovče in Zagorje, nadaljevali proti Baču, tam izbrali smer desno ter se naslednjih deset kilometrov vzpenjali po čudoviti kraški pokrajini in sledili smerokazom za Mašun.
Na cilju vas bo pozdravila lična lesena tabla, ki se nahaja tik ob tamkajšnjem gostišču. Tega sprva namerno spreglejte in se raje podajte na raziskovanje okoliških naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.
Možnosti so neskončne, priporočamo vam sprehod po gozdni učni poti, ki se začne tik ob gostišču. Gre za krožno učno pot, dolžine slabih dveh kilometrov, za njen ogled boste potrebovali približno 45 minut. Seveda odvisno od tega, kako dolgo se boste zadržali na posameznih točkah in ob sedmih, na njej postavljenih informativnih tablah.
Z njihovo pomočjo boste spoznali bogato zgodovino Mašuna ter tamkajšnje drevesne in živalske vrste. Po tem, ko boste izvedeli vse o volku, se boste povzpeli na razgledno točko, poimenovano Anina skala, od koder se boste zazrli v mogočni Snežnik ter se podučili o rastlinskih pasovih tega območja. Lepo zavarovana točka je dobila ime po princesi Anni Schönburg. Hči tedanjega lastnika posestva Snežnik, princa Hermana, je leta 1889 prav od tod prvič občudovala ponosnega očaka.
Po slovesu od gore boste znova sledili rdeče belim oznakam, ki vodijo po učni poti. Že po nekaj metrih vas bodo pripeljale do naslednje table. Ta vabi k ogledu čisto pravega medvedjega brloga. Brez skrbi, v njem ni nikogar in zlahka se približate zapuščenemu domu prebivalca tamkajšnjih gozdov, ki je nekdanjemu lastniku pod mogočo skalo nudil primerno zavetje.
Na naslednjih tablah so predstavljene jelke in jelovo - bukovi gozdovi, spoznali boste še eno, za te gozdove značilno žival, risa, bili deležni obsežnih informaciji o gozdnih pticah ter prispeli do zadnje točke: logarske hiše in lovskega gradiča Schönburg na Mašunu.
Ob lično urejeni okolici ne boste ostali ravnodušni in zlahka boste zaplavali v leto 1874, ko so tedanji gospodarji, saški knezi Schönburg-Waldenburg na tem območju zgradili prvo logarsko hišo. Po požaru leta 1919 so na istem mestu postavili lovski gradič, katerega ostanki nas popeljejo v čas, ko s tamkajšnjimi gozdovi začeli načrtno gospodariti.
Nasproti gradiča je ob mogočni lipi še ena zanimiva stavba, ki ji boste zagotovo namenili pozornost: ledenica z zvonikom je sicer res videti kot grajska kapela, a je nekdaj služila shranjevanju živil, njena streha pa je povsem prekrita z mahom in travnim rastjem ter se dobesedno zlije z okolico.
Po obronku gozda se od tod vrnete na izhodišče poti, ki je zaradi svoje dolžine primerna za vsakogar, prehoditi jo boste zmogli v supergah. Po njenem ogledu namenite pozornost Gozdni hiši Mašun. Gre za informacijsko izobraževalno središče pod Snežnikom, ki je namenjeno raznim predstavitvam gozdov, živalstva v njih ter še mnogih drugih znamenitosti. Velja pa opozoriti, da je ogled v njej postavljenih zbirk mogoč le po predhodni najavi pri Zavodu za gozdove Slovenije s sedežem v Postojni.
V neposredni bližini hiše je igrišče z igrali, kjer najmlajšim ne bo dolgčas, o burnem dogajanju med drugo svetovno vojno na tem območju pa priča spomenik, postavljen v čast borcev Rabske brigade.
Obisk slikovitega Mašuna končajte tam, kjer ste ga začeli: V gostišču, ki slovi po lovski kuhinji, ponuja pa tudi jedi po naročili. Ljubitelji narave in zabave si lahko ob pomoči gostišča ali v lastni organizaciji privoščite obed na prostem v pokritem prostoru za piknike, ter v prijetnem vzdušju zaključite izlet, ki ponuja možnosti za potešitev še tako pisane palete okusov in želja.
Izletniške točke vam razkriva Mateja Florjančič
Foto: Mateja Florjančič
Priporočamo tudi
Več vsebin na to temo:
oddajte komentar