Ideja za izlet: Prem, mala vas z veliko dušo

Na slemenu nad reko Reko, na obrobju brkinskih gričev leži vas Prem. Četudi za zidovi hiš prebiva komaj 200 prebivalcev, ta vasica vse, ki se povzpnejo do nje, popelje skozi bogato zgodovino tega kotička Slovenije, saj je zanimiva tako z geografskega kot kulturnega in zgodovinskega vidika, ter je zavarovana kot kulturni spomenik. Da sami začetki naselja segajo daleč v zgodovino, dokazuje že poimenovanje Prem. To izvira iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba, imenovana Castra Prima.

Poiščite naše predloge za izlet tudi na Facebooku.

Skozi čas se je podoba kraja spreminjala in dandanes so hiše v njem grajene v značilni primorski arhitekturi ter nanizane med dvema gričema, na katerih kraljujeta mogočni stavbi ter ponosno pogledujeta druga proti drugi in zbujata nemalo pozornosti. Med njima pa, kot rečeno hiše, med katerimi vas bomo popeljali od obeh, za Prem značilnih točk.

Iz notranjosti Slovenije vas bo do Prema popeljala cesta, ki se vije iz Postojne skozi Pivko in Ribnico proti Ilirski Bistrici. Približno osem kilometrov pred njo vas bo proti cilju usmerila tabla, ki vas bo napotila desno.

Če se morda preko mejnega prehoda Jelšane vračate s počitnic in bi si, preden z njimi res povsem zaključite, radi ogledali še eno naših znamenitosti, se boste popeljali skozi Ilirsko Bistrico, Topolc in Dolnjo Bitnjo ter za Prem zavili levo. Po prečkanju mogočnega mostu čez reko Reko se boste približno kilometer vzpenjali po cesti in se pripeljali do skritega bisera. Svetujemo, da zapeljete do konca vasi, pustite vozilo pod cerkvijo in od tu pot nadaljujte peš.

Najprej si oglejte mogočno stvaritev, ki stoji nad vami. Gre za cerkev sv. Helene. Ta, ki vernike sprejema danes, je bila zgrajena pred 130. leti, po zapisih cerkvene kronike je to že tretji sakralni objek na istem mestu. Največ pozornosti v njem so deležne mogočne orgle in poslikave Toneta Kralja, ki krasijo notranjost. Za vasico s komaj nekaj manj kot 200 dušami se vam bo cerkev zdela res mogočna, a nekoč so se vanjo k bogoslužju stekali prebivalci vseh okoliških vasi in je nedvomno upravičila svojo mogočnost. 

Sprehod nadaljujte skozi vas, kjer vam bo med strnjenimi hišami padla v oko še ena znamenitost tega kraja: rojstna hiša našega pesnika moderne, Dragotina Ketteja. Gre za staro šolsko poslopje, Kettejev oče je bil namreč v tem kraju učitelj in organist. Dobro ohranjena hiša iz leta 1826 v spodnjih prostorih vabi na ogled stanovanja družine Kette, poetu v spomin pa na pročelju stoji spominska plošča. 

Ob hiši se zaključi po pesniku poimenovana devet kilometrov dolga pohodniška pot, ki vodi od Trnovega proti Ilirski Bistrici do Prema in  je speljana mimo stavb, tesno povezanih z njegovim življenjem in delom.

Vstopnice za ogled rojstne hiše so na voljo ob gradu Prem, kamor smo tudi sicer namenjeni in ki se prvič omenja v 13. stoletju. Tedaj so bili njegovi  lastniki vazali Oglejskega patriarha, gospodje Devinski, od takrat pa so njegova vrata odklepali še mnogi drugi posestniki. Med njimi tudi mogočni Habsburžani, katerih last je bil do leta 1472.

V 16. stoletju je bil grad dodatno utrjen, saj je bil pogosto soočen z raznimi bitkami. Zgrajeno je bilo mogočno obzidje in obrambni stolp, katerega stene so debele več kot dva metra. V gradu so bili do leta 1840 sodišče, okrajna uprava in zapori, do začetka 20. stoletja je bila njegov lastnik rodbina Porcia iz Furlanije, končno podobo z močnim pridihom italijanske kulture pa mu je pred drugo svetovno vojno vdahnil njegov zadnji lastnik, tržaški zdravnik Bruno Zuccolino, ki ga je spremenil v poletno rezidenco. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran in danes je v njem muzej.

Skozi zgodovino je grad napisal nešteto zgodb, ki jih je mogoče ob vodenem ogledu spoznati. V njem so različne zbirke in umetnine, gosti razstave, na njem lahko dahnete tudi usodni da ter obiščete katero od prireditev.

Zlahka se boste vrnili v časi vitezov, katerih orožje je razstavljeno v viteški dvorani, v gradu je grajska kapela, ob njenem vhodu pa velika freska sv. Krištofa, zavetnika popotnikov, ki jo je dal naslikati zadnji lastnik.

Na eni od njegovih sten si je mogoče ogledati Valvasorjev zemljevid okoliških krajev, vabljiva je tudi velika dvorana, ki jo obdaja balkon, njene zidove pa krasijo freske, ki ponazarjajo znake zodiaka. V njej je še čudovit kamin, nasproti temu pa veliko pozlačeneno ogledalo.

V spodnjem delu so upodobljeni štirje letni časi ter žena zadnjega lastnika kot boginja Diana na lovu. Dvorana je še danes najlepši prostor v gradu, v obrambnem stolpu njegovega obzidja pa boste pobliže spoznali njegovo manj romantično plat: načine bojevanja in vojaško opremo iz časa pogumnih vitezov.

Ko boste tega zapustili boste nedvomno polni vtisov. Tako zaradi bogatih zgodb izza njegovih zidov, kot zaradi razgleda na Brkine, ki se vam bo odprl z griča, na katerem grad stoji.

Žal pa v sami vasi ni gostišča, kjer bi se lahko pokrepčali. Kavice boste sicer deležni na terasi tik ob gradu, za konkretnejše okrepčilo pa se boste morali zapeljati v katero od naselji, ki se razprostirajo ob cesti od Pivke proti Ilirski Bistrici. 

Izletniške točke vam razkriva Mateja Florjančič

Foto: Mateja Florjančič