Ideja za izlet: Skrivnostno kruto Divje jezero in kristalni tolmuni kopališča Lajšt

Idrija z okolico s svojimi naravnimi danostmi in izjemno tehniško-kulturno dediščino nudi nemalo možnosti za ogled znamenitosti. V samem mestu je na vsakem koraku čutiti rudarsko tradicijo, ki jo je pobliže mogoče spoznati v Mestnem muzeju Idrija in v turističnemu rudniku Antonijev rov. Tu je grad Gewerkenegg, staro mestno jedro in še bi lahko naštevali.

Poiščite naše predloge za izlet tudi na Facebooku.

A  ker začetek vikenda, ki je pred nami obeta vroče poletno vreme, vam svetujemo, da osvežitev poiščete ob naravnih lepotah krajinskega parka Zgornja Idrijca. To je  svet samotnih poti, divjih grap in bujnih gozdov ter bogate tehniške dediščine. Izdolbli sta ga reki Idrijca in Belca s pritoki, ter zaobjema soteske, številne slapove ter slikovite tolmune. 

Po njem se lahko zapeljete z jeklenim konjičkom, v prijetnem hladu žuboreče vode in drevesnih krošenj pa je vse njegove znamenitosti mogoče spoznati tudi s kolesom ali peš. Možnosti za raziskovanje v njem ne manjka, mi vas bomo natančneje seznanili s tremi, ob katerih boste spoznali moč narave, sposobnost človeških rok in se prijetno osvežili v tolmunih obeh rek.

Pa lepo po vrsti. Če se boste proti temu staremu rudarskemu mestu podali iz notranjosti Slovenije, boste avtocesto zapustili na izvozu Logatec, nadaljevali proti Godoviču ter se po ovinkasti cesti spustili proti Idriji. Približno dva kilometra pred samim mestom vas bo kažipot  usmeril levo (iz smeri Nova Gorica dva kilometra za mestom desno), za Idrijsko Belo in Divje jezero. 

Neraziskana skrivnost

Oznako za slednjega boste uzrli že po slabem kilometru od križišča, kjer ste zapustili glavno cesto. Zapeljali boste čez mogočen most in se tik za njim ustavili na parkirišču, od koder boste že lahko uzrli čudovito zeleno jezerce. Do njega se lahko podate z leve ali desne strani mostu, z vsake je pogled na naravno znamenitost drugačen, na obeh bregovih so tudi bogato opremljene table z informacijami o tem čudesu, ki že stoletja buri domišljijo tako naključnih obiskovalcev kot potapljačev, ki bi se radi dokopali do njegovih najbolj temnih skrivnosti.

Divje jezero sodi med bisere slovenske naravne dediščine. Od leta  1967 je zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno kot prvi slovenski muzej v naravi. Skrito je pod prepadnimi stenami in prepleteno s svetom podzemnih voda. 

Potapljači so že potopili do globine 160 metrov, a spušča se še globlje. Zaradi padajočih skal s sten, ki se mogočno dvigajo nad jezerom, tega ni mogoče obkrožiti, a kot rečeno, lahko za spoznate z obeh strani. Prevzela vas bo barva vode, spominska obeležja potapljačem, ki se iz globin jezera niso vrnili pa vas bodo spomnila, kako neusmiljena je lahko narava, ko skrbno varuje svoje skrivnosti.

Skok za osvežitev

Po ogledu po ozki asfaltirani cesti nadaljujte ob kristalno čisti Idrijci proti Idrijski Beli. Po približno sedmih kilometrih boste uzrli prizor, kakšnega ste sicer vajeni na obalah morja: na sotočju Idrijce in Belce je lepo urejeno naravno kopališče Lajšt. S prijetno prodnatimi bregovi bo v veseljem tako tistim, ki najraje zgolj poležavajo na plaži kot onim, ki so za aktivnejši dopust. Prostora na velikem parkirišču bo zagotovo dovolj, prav tako tudi ob strugi, ki nudi nemalo za kopanje primernih tolmunov, iz katerih vabi čista zelena voda.

Ob reki so igrišča za odbojko na plaži, košarko, badminton. Tu je še brunarica, ki ponuja obvezno osvežitev, zabavali pa se bodo tudi najmlajši. Njim so namenjena lesena igrala ter pod mogočno vrbo lične klopce in nedvomno boste na kopališču v krajinskemu parku Zgornja Idrjica preživeli čudovit dan.

V kolikor se vam ga bo zahotelo še popestriti, nudi Bela izgodišče za številne krajše ali daljše pohodniške poti, mi vas vabimo približno tri kilometre po cesti naprej. Pripeljala vas bo do tako imenovanih klavž, še ene zanimivosti tega dela Slovenije. 

Klavže so nenavadna tehnična naprava, s pomočjo katere so od 17. do 19. stoletja po Idrijci, Belci, Zali in Kanomljici plavili les za rudnik v Idriji. Več bolje ali slabše ohranjenih je skritih v zaledju za Divjim jezerom in jih boste lahko ob počasnejši vožnji opazili tudi s ceste. Ene od celotno prenovljenih pa so prav klavže na Belci, ki so bile zgrajene okoli leta 1770 in si jih lahko natančneje ogledate po osvežitvi v hladnih tolmunih kopališča Lajšt. 

Po vseh dogodivščinah v krajinskem parku  vam vendarle svetujemo, da se zapeljete še do Idrije. Prijetno utrujeni in tudi lačni ne smete zamuditi priložnosti in si v katerem od tamkajšnjih gostišč privoščiti za te kraje tradicionalno jed: idrijske žlikrofe, kulinarično posebnost, ki se ponaša z evropsko zaščito in poleg značilne idrijske čipke sloves tega kotička Slovenije širi daleč preko naših meja. 

Izletniške točke vam razkriva Mateja Florjančič

Foto: Mateja Florjančič