Žalostna usoda Jovanke Broz: Umrla je sama in osamljena

Jovanka Broz se je rodila 7. decembra 1924 v Pećanih pri Liki na Hrvaškem.  Čeprav je širšim množicam postala znana šele s poroko s Titom, je bila več kot njegova soproga. Borila se je v drugi svetovni vojni, pomagala drugim in opravljala mnoge državniške funkcije.

Vedno je delala na sebi, po vojni z izrednim šolanjem zaključila šolo. Ni je bilo sram nobenega dela, v spominu pa je ostala po njeni značilni figi in po brezkompromisnem slogu oblačenja.

Rodila se je v družini Budisavljević in bila po okupaciji Jugoslavije leta 1941 sprejeta v zvezo komunistične mladine (SKOJ). Tedaj je začela delati za Narodnoosvobodilno gibanje, se leta 1942 pridružila partizanom in vstopila v prvo žensko liško partizansko četo. Skupaj z drugimi enotami je prišla iz Like v Drvar, od tam v Beograd in na sremsko fronto. Že med vojno je bila dvakrat odlikovana z redom za pogum.

Leta 1945 je bila premeščena v Beograd, kjer je začela opravljati dolžnost Titove tajnice, med njene naloge je spadalo tudi skrb za njegovo gospodinjstvo. Z njim se je zbližala po njegovi operaciji slepiča leta 1947, tedaj sta začela zvezo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by estradnimuzickivremeplov (@estradnimuzickivremeplov)

Poročila sta se 15. aprila leta 1952, kot njegova žena je bila javnosti predstavljena istega leta. Končala je gimnazijo in začela študij književnosti, a je bila zaradi obveznosti izobraževanje primorana opustiti. Leta 1953 je bila odlikovana s činom poveljnika JLA.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by

Ko se je poročila, je imela 28, on 60 let. Še pred njegovo smrtjo so jo politični nasprotniki osamili in jo ločili od moža. V zadnjih treh letih je tako Jovanka Broz samo enkrat srečala Tita, mesec dni po njegovi smrti se je morala izseliti iz rezidence na Užiški ulici 15 v Beogradu.

Vse se je dogajala ob grožnjah z orožjem in vzeti ni smela niti osebnih stvari. Nameščena je bila v nekakšen hišni zapor v vilo na Dedinju. Tam ni bilo gretja, streha je puščala, imela ni nobenega osebnega dokumenta, niti zdravstvene knjižice. Šele leta 2009 ji je bilo omogočeno, da je prejela osebno izkaznico in potni list.

"Živim iz principa, in dokler bom živa, se bom borila za tisto, kar mi pripada. Sem trdoživa Ličanka, takšna sem, takšna bom umrla. Nisem nekakšen protokolarni okras, ki ga oni lahko odstranijo in uničijo. Imam jeklene živce in hvala bogu, mi zdravje služi in še se bomo preganjali."

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Jovanka Broz (@jovankabrozofficial)

"Leta me zastrašujejo, izčrpavajo, maltretirajo, ker mislijo, da me bodo tako pokončali, da bodo pokončali vse skrivnosti in vroče teme, ki prihajajo iz tistega obdobja, iz življenja Tita, a to jim ne bo uspelo," je pripovedovala Žarku Jokanoviću, ki je z njo opravil več pogovorov in zgodbe objavil v knjigi: Moje življenje, moja resnica.

Dolga leta sploh ni šla iz hiše "Ne, nikamor ne grem, ker nimam nobenih možnosti, Verjemite mi, prodali so avto, ki sem ga včasih lahko uporabljala in od tedaj nisem šla nikamor. Kam naj grem? Da bi drugim kazala mojo bedo? Nima smisla," je pripovedovala v enem zadnjih intervjujev.

Opisala je, kako je videti njen dan: "Vse se je spremenilo. Rada berem, rada poslušam lepo glasbo in vse to, a moje življenje se je spremenilo. Zanima me, kaj se dogaja, kaj se piše, a včasih mi ne uspe vsega prebrati. Sama sem, brez vsakršne pomoči."

Omenila je tudi Titove skrivnosti: "Skrivnosti je kolikor hočete. A o skrivnostih bi morali govoriti tisti, ki jih zadevajo, ki so jih gradili. Vendar oni ne smejo niti pisniti," je bila jasna.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Jovanka Broz (@jovankabrozofficial)

Do smrti je bila ponosna na svojo družino

"Res je, ponosna sem na svojo družino. Kako naj ne bi bila ponosna na svoje prednike? Na desetine duhovnikov in oficirjev, ki jih je dala moja družina. To so dejstva, ki mi jih nihče ne more vzeti, čeprav so mi vse drugo pobrali," je pripovedovala Jovanka, ki je vedno pomagala svojim sestram.

Med vojno je skupaj s sestrama izgubila starše. "Preiskala sem nebo in zemljo, da sem ju po vojni našla in jima pomagala. Obe sta postali intelektualki. Zora in Nada živita v Beogradu. Nada velikokrat pride in mi pomaga, kajti okoli mene vse propada," je še pripovedovala.

Nada Budisavljević, mlajša sestra nekdanje prve dame Jugoslavije se je obregnila ob težko Jovankino starost. V seriji Jovanka in tajne službe je pripovedovala, da je bila njena sestra zelo spretna, hitra in sposobna. Zaradi teh lastnosti je prišla tako daleč, navedla je tudi nekaj njenih podvigov med vojno.

"Govorilo se je, da so jo v Beograd pripeljali, ker je bila lepa in mlada, a prepričana sem, da je delo pri Titu dobila zato, ker je bila sposobna. Med napadom na Drvar je bila ona zadolžena za bolnišnico, ona je pomagala ranjencem. Ko je bil Beograd osvobojen, je ona ustanovila bolnišnico v stavbi, kjer je sedaj Pedagoška fakulteta."

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Isidora Živković (@zivkovic.isidora)

Spregovorila je o odnosu med Titom in njeno sestro v dneh pred njegovo smrtjo, v času, ko je Jovanka ostala sama.

"Vsak dan je skušala telefonirati v bolnišnico, kjer je ležal, vendar ji niso dovolili stopiti z njim v stik. Enkrat je bil na terapiji, drugič je spal, takšni so bili izgovori. Skratka, niso ji dovolili, da bi ga slišala," je pripovedovala Nada.

Ko je umrl, so bili med redkimi, ki so ji izrekli sožalje, sin in hčerka pokojnega egiptovskega predsednika Nasserja ter Indira Gandhi:

"Indira Gandhi ni verjela zgodbicam, da Jovanka po smrti moža noče videti nikogar, edina je osebno prišla do nje in ji izrekla sožalje. V hiši, kjer prej ni bilo nikogar, so se pojavili natakarji, čaj, pecivo, tajniki …"

Nato pa je kmalu po njegovi smrti na Užiško 15 prišlo polno ljudi, ki so preiskovali prostore.

"Bila je že deseta ura zvečer, telefonirala mi je in mi s čudnim glasom rekla, naj pridem. Prišla sem, šla v salon in videla skupino ljudi, kako rovari po hiši, gleda slike, pohištvo. Med njimi je bila oseba s temnimi očali, očitno vodja.  Od Jovanke je zahteval ključ od pisarne. Ni se mogla spomniti, kje je, bila je preveč vznemirjena. Nekomu je telefoniral, potem so vdrli v njeno pisarno," je pripovedovala sestra.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by

Na žalost pravice ni dočakala, leta 2013 je umrla v bedi. Stara je bila 89 let, vzrok smrti je bil zastoj srca. Celih 33 let je v samoti čakala na zapuščinsko razpravo po možu.

Njena zadnja želja je bila, da bi bila v Hiši cvetja pokopana ob njem. Tedanja srbska vlada jo je uslišala in jo pokopala z vojaškimi častmi.

Povzeto po portalu Kurir.rs

Preberite še: Kako živi, česa ne sme in zakaj se Barron Trump le redko pojavi v javnosti

Morda vas zanima tudi: Izjemno življenje Slovenke, ki je bila zaupnica jugoslovanske kraljice