Voditeljica Nataša Naneva: Tisti rojstni dan je bil čustveno naporen

Šestintridesetletna simpatična in vedno nasmejana Nataša Naneva se je v vlogi sovoditeljice odlično znašla.

Kdor jo pozna, ve, da kadar ni na snemanjih, peče z drožmi, v svojem urniku najde tudi čas, da se lahko posveti zumbi – vadbi za vse telo, ki je hkrati ples in zabava.

Bi lahko rekli zase, da ste rojeni pod srečno zvezdo?

Da. Večkrat v življenju se mi zgodijo stvari, za katerem sem resnično hvaležna. Zadnja je gotovo vodenje Kolesa sreče s Klemnom. (Nasmeh.)

Pomlad je zame letni čas, ki ga izkoristim za …

Spomladansko čiščenje vsega, ne samo garderobe. To je čas, ko se vse prebuja, ko se lotim zgodnjega vstajanja. Predvsem pa lahkotnega vstajanja.

Če bi si na Kolesu sreče privrtela dobiček, torej priboljšek v evrih, bi rezervirala letalsko vozovnico za …

Južno Afriko! Za vsaj mesec in pol. Na raziskovanje bi se podala skupaj s fantom.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Trgovina Krajcek (@trgovina_krajcek)

Kako bi nepoznavalcem opisali Gorenjsko s Kran­jem?

Prelepo gorato okolje, prepleteno z urbanim pridihom. Idealno!

Če ne bi živela v Kranju, bi izbrala …

Uf, težko vprašanje. O sebi pravim, da sem otrok sonca, tako da verjetno kraj, kjer je čim več sončnih dni. (Nasmeh.)

Za trideseti rojstni dan vas je fant Branko presenetil z obiskom Bele krajine, kajne? Zakaj ste ta izlet potrebovali?

Res je. Tisti rojstni dan je bil tudi zaradi drugih okoliščin čustveno naporen in sem prav potrebovala oddih brez elektronskih naprav, zaradi česar se človek povsem drugače sprosti. Fant me je odpeljal v indijansko potilnico, v kateri preživiš vsaj dve uri, se dobro spotiš in očistiš. Resnično sem uživala.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Natasha Naneva Zumba (@natashaazumbaa)

Makedonija je več kot spomin na otroštvo, kajne?

Makedonija je velik del mojega odraščanja in je zelo oblikovala moj karakter, da je danes tak, kakršen je, saj sem vsake poletne počitnice tam preživela vsaj tri tedne in doživela ogromno zanimivih stvari. Ena najboljših izkušenj je bila gotovo pomoč babici, ko je pobirala tobak.

Babi je tako kot skoraj vsak poljedelec v Makedoniji imela njivo s tobakom, saj so se z njegovo prodajo preživljali. Tobak (po makedonsko tutun) je ponavadi posajen na takem območju kot trte, se pravi v klanec in na odprtem soncu.

Spomnim se, kako smo se že ob petih zjutraj odpravili na kolibo (hiška iz gline, pokrita s slamo), kjer je babi imela njivo, sadovnjak, kure, ovce, pujse in dve muli. Muli sem oboževala in kot majhna sem vso pot od babičinega doma do kolibe spala na muli, ki me je prijetno zibala.

Tako zgodaj smo odhajali zato, ker smo tobak začeli pobirati, še preden se je ogrelo na 40 stopinj Celzija, in v Makedoniji je to poleti že ob desetih dopoldne. Pobirali smo ga v velike žaklje in roke smo imeli pri tem čisto lepljive in črne.

Seveda sva s starejšim bratom vmes počela tudi kake neumnosti ali tekmovala, kdo ga bo več pobral, ali pa se stalno pritoževala nad vročino. (Smeh.) Ko je sonce močno pritis­nilo, smo končali. Po kosilu smo skupaj sedli v senco pod velikansko slivo in čim več tobaka »​zvezli« – liste smo prebodli z veliko iglo in potegnili čez na vrvice (po makedonsko se temu reče, da »nižeme tutun«) – in obesili v rastlinjak, kjer so se potem posušili. Res ogromno dela.

In ko mi je babi povedala, da za ne vem koliko, ampak veliko kilogramov suhega tobaka dobi samo okoli sto evrov, se res zamisliš in začneš stvari dojemati drugače, predvsem si še bolj hvaležen za vse, kar ti je dano v življenju, in ničesar ne jemlješ kot samoumevno.

In iz spomina na babičino peko kruha ste začeli peči z drožmi?

Ne, začela sem zgolj po naključju, ko sva s fantom na dražbi za Mestni mačjak v Kranju zlicitirala kruh z drožmi Anite Šumer. Ko sva kruh pokusila, sem bila čez 14 dni že prijavljena na njeno delavnico.

To je bilo 1. decembra 2018 in od takrat stalno pečem z drožmi. Res pa je, da sem kot deklica občudovala babi, ko je mesila in sama delala tanko testo za pite, pekla pogače, biskvite. Najraje pa sem jo opazovala, ko je mesila kruh za ves mesec.

Na dan, določen za peko kruha, se je naredilo toliko hlebcev, da je zadostovalo za več tednov. Prav tako pa je mami med mojim odraščan­jem ob vikendih vedno pekla.

Najbolj se spomnim peciva, ki se mu je reklo pijana nevesta. In vedno sem ji hotela pomagati, danes pa ona meni pomaga pri moji peki. Tako da, ja, zagotovo sta obe na meni pustili velik vtis glede peke.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Natasha Naneva Zumba (@natashaazumbaa)

Ob kruhu najbolj tekne …

Dobro maslo – priporočam rastlinsko z malo solnega cveta. In seveda dobra družba.

Zumba mi je spremenila življenje …

Ker sem zaradi nje stalno v dobri formi, spoznala sem ogromno zanimivih ljudi in dobila veliko čudovitih prijateljic.

Dovolite še eno vprašanje: kaj je najbolj zaslužno za vaš nasmeh?

Najbrž je to odsev moje duše. (Nasmeh.)

Preberite še: Voditeljica Lea Mederal: »Takrat, bog ne daj, da se mi kdo približa«

Morda vas zanima tudi: Sašo Mali, frizerski mojster: Vsakršno britje vsakokrat zavrnem