19.10.2023 ob 12:52 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Ko se zunanje temperature spustijo, zadiši po kostanju. Okusni sadeži so odlični kot prigrizek ali sestavina različnih jedi in dobro jih je izkoristiti, saj prinašajo številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim so dobri za srce, uravnavajo krvni sladkor in koristijo prebavi.
84 gramov kostanjev vsebuje: 206 kalorij oz. 850 džulov energije, 2,7 g beljakovin, 1,9 g maščob, 44,5 g OH, 4,3 g vlaknin (kar je 15 odstotkov dnevno priporočenega vnosa (v nadaljevanju DPV), 47 odstotkov DPV bakra, 43 odstotkov DPV mangana, 25 odstotkov DPV vitamina B6, 24 odstotkov DPV vitamina C, 17 odstotkov DPV tiamina (B1), 15 odstotkov DPV folne kisline (B9), 11 odstotkov DPV riboflavina (B2), 11 odstotkov DPV kalija. V kostanju so še drugi vitamini in minerali, med drugimi vitamin K, B5, B3 in fosfor ter magnezij. V primerjavi z drugimi lupinastimi plodovi je v njih manj maščob.
Kostanji so bogat vir antioksidantov, med katerimi prednjačijo vitamin C, galna in elagična kislina, tanini, alkaloidi, različni polifenoli, lutein in zeaksantin. Lutein in zeaksantin sta nepogrešljiva za dober vid in zdravje oči.
Vsi v kostanjih zastopani antioksidanti varujejo pred učinki prostih radikalov, s tem ti plodovi nižajo tveganje za telesna vnetja, ki so največji krivec za številne kronične vnetne bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes in rak.
Kostanji vsebujejo veliko snovi, ki so nepogrešljive za dobro zdravje srca. Na prvih mestih sta tu galna in elagična kislina. Študije so pokazale, da obe učinkovito varujeta pred oksidativnim stresom in s tem nižata tveganje za srčno kap in druge bolezni srca in ožilja.
V njih zastopan kalij pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka. Primerna količina zaužitega kalija tveganje za srčne bolezni zniža za od 24 do 27 odstotkov.
Tudi v kostanju zastopane vlaknine so dobre za zdravje srca, saj skrbijo za pravilno ravnovesje holesterola v krvi in preprečujejo nalaganje maščob na stene krvnih žil.
Ob tem vlaknine zagotavljajo dobro prebavo, z njimi se v črevesju hranijo koristne bakterije in tako kostanji skrbijo še za zdravo črevesno mikrofloro.
S primerno količino sladkorja v krvi se zniža tveganje za sladkorno bolezen tipa dve. Kostanji imajo zaradi visokega deleža vlaknin nizek glikemični indeks, kar pomeni, da kljub razmeroma visoki vsebnosti ogljikovih hidratov, ne povzročajo naglega porasta in nato padca krvnega sladkorja.
Tu so še v kostanju zastopani antioksidanti, ki izboljšujejo občutljivost na inzulin.
Ker vsebujejo veliko vlaknin, nasitijo in dolgo ohranjajo sitost. Pod njihovim vplivom v telesu nastaja več hormonov, ki pomagajo nadzorovati tek (peptid YY ali PYY), na drugi strani znižajo količino hormona lakote grelina.
Ker vsebujejo manj maščob od ostalih oreščkov, telesu v enaki količini dovajajo manj energije. Študije na živalih so pokazale še, da je z uživanjem kostanjev mogoče zmanjšati obseg trebušne maščobe, bodo pa za učinke na ljudeh potrebne nadaljnje raziskave.
Kostanji so na več načinov dobrodošli v prehrani: kuhani in pečeni (lahko kar v pečici ali v ponvi) so zdrav ter okusen prigrizek.
Kostanjev pire je lahko sestavina številnih jesenskih sladic, juh in omak, zamrznjen kostanjev pire ali marmelada sta na voljo vse leto in tako se s kostanji lahko sladkate vedno, ne samo tedaj, ko se v gozdovih odpirajo njihove ježice ter na ulicah zadiši po pečenem spremljevalcu jeseni.
Povzeto po portalu healthline.com
Preberite še: NAREDI SAMA: Slastna kostanjeva marmelada
Morda vas zanima tudi: Rabarbara: Bogata z vitaminom C, vendar škodljiva za te ljudi
oddajte komentar