Virusi še kar na pohodu: Tako boste okrepili imunski sistem

Zima se kar noče umakniti pomladi, virusi še krožijo, zato je prav, da okrepimo svoj imunski sistem, da bomo v najlepše mesece leta vstopili zdravi in polni energije. Ponovimo torej, kateri so ključni vitamini in kje jih lahko najdemo.

Vitamin C

Kadar se nas nekaj loteva, najprej posežemo po vitaminu C. Poleg vloge pri delovanju imunskega sistema pomaga tudi pri delovanju živčnega sistema ter sodeluje pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni in zob.

Celice ščiti pred oksidativnim stresom in povečuje absorpcijo železa. Ima protivnetni učinek, tkiva ščiti pred poškodbami in sodeluje pri uničevanju strupov. Poiščimo ga v zeleni zelenjavi, peteršilju, špinači, ohrovtu, brokoliju in brstičnem ohrovtu, šipku in agrumih, a ne pozabimo, sadeži, ki dolgo potujejo k nam, ga vsebujejo bore malo. Pazljivo pa tudi pri pripravi, večina vitamina C se namreč med pregrevanjem uniči.

Vitamin A

Pomemben je za delovanje imunskega sistema, ker varuje sluznice, tudi preprečuje dostop bakterijam in virusom v telo. Najbogatejši viri so živila živalskega izvora, na primer jetra, jajca, mleko, sir in ribe.

V obliki provitaminov A (karotenoidi) ga najdemo predvsem v zelenjavi, ki je obarvana oranžno ali temno zeleno, pa tudi v nekaterih vrstah sadja. Tudi ta vitamin poiščimo v sezonski zelenjavi, oranžne buče so se zdaj umaknile zeleni zelenjavi, v obroke torej vključimo čim več zelene solate, špinače, brokolija in graha, ne pozabimo na sladki krompir, kmalu bodo na voljo tudi prve marelice.

Vitamini skupine B

To skupino sestavlja več vitaminov, zato se pogosto pojavlja tudi pod imenom B-kompleks. Tiamin (vitamin B1) najdemo v polnozrnatih žitih, semenih, stročnicah, oreških in kvasu, riboflavin (vitamin B2) dobimo z uživanjem mlečnih izdelkov, polnozrnate moke in kosmičev, jajčnega rumenjaka, zelenolistne zelenjave in mesa.

Tudi niacin (vitamin B3) je v mesu, prav tako v ribah, mleku, jajcih in polnozrnatih žitih. Tu je še vitamin B12, ki ima zelo pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema, telo z njim oskrbimo, če jemo ribe, rake, hobotnico, piščanč­je prsi in jajca.

Vitamin E

​Celice ščiti pred oksidativnim stresom, ki povečuje tveganje za razvoj različnih obolenj. Njegov najbogatejši vir so rast­linska živila, ki so bogata z nenasičenimi maš­čobnimi kislinami, za malico si torej čim večkrat privoščimo mandlje in lešnike, solate pa obogatimo z različnimi rastlinskimi olji.

Vitamin K

Aktivira beljakovine, ki so potrebne za strjevanje krvi, uravnava kalcifikacijo mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti in regulira celično delitev. Najbogatejši prehranski vir vitamina K je temno zelena zelenjava, zato poskusimo kak nov recept s kodrolistnim ohrovtom ali brstičnim ohrovtom.

Nekateri zeleno zelenjavo vmešajo v smutije, okusne so tudi bovle, ki jih sestavimo na primer iz kodrolistnatega ohrovta, kakšnega kosa popečene zelenjave, kuskusa ali riža in oreščkov.

Preberite še: Dokazano je, kdo so ljudje, ki zbolevajo manj

Morda vas zanima tudi: S to rastlino si lahko pomagamo pri menstruacijskih krčih