19 globoko zakoreninjenih mitov o zdravju (ki jim ne bi smeli verjeti)

Vsak si želi o zdravju vedeti kar največ. Vendar, čeprav obstaja na to temo veliko znanstveno podprtih informaciji, med ljudmi še vedno kroži nemalo mitov, ki jim mnogi slepo verjamejo. Nekaj najpogostejših niza in jih vsaj skuša ovreči portal msn.com.

Po obroku bi morali vsaj eno uro počakati s plavanjem, sicer vas bo v vodi zgrabil krč

Urbana legenda izhaja iz prejšnjega stoletja. Tedaj je vzniknilo prepričanje, da s polnim želodcem ni dobro plavati, saj posledično lahko pride do mišičnih krčev v telesu. Razlaga: želodec naj bi za prebavo obroka potreboval veliko z kisikom obogatene krvi, posledično te manj pride v mišice okončin in pojavi se zoprna bolečina.

V resnici ni nobenih dokazov, da so krči med plavanjem s polnim želodcem verjetnejši, kot eno uro po obroku.

Organsko pridelana hrana ne vsebuje pesticidov

Celo najdoslednejši pridelovalci hrane ne morejo s sto odstotno gotovostjo zatrditi, da njihovi pridelki ne vsebujejo pesticidov.

Kajti, čeprav z njimi res ne negujejo svojih posevkov, so te snovi velikokrat prisotne v zraku, dežju ter v zemlji ter od tam pridejo v sadje in zelenjavo. Omeniti je treba še, da so nekatere organske snovi za zatiranje škodljivcev lahko zdravju prav tako nevarne, kot sintetični pesticidi.

Artritis prizadene le starejšo populacijo

Dve tretjini oseb, ki jih prizadene artritis, sta v bistvu mlajši od 65 let.

Obstaja več kot 100 oblik artritisa in ta bolezen lahko prizadene ljudi vseh starosti. Zanj zbolijo približno trije na tisoč otrok. Tako imenovan mladostniški artritis je ena najpogostejših bolezni med otroci.

Sladkor izzove hiperaktivnost malčkov

Nobena znanstvena raziskava ni našla povezave med uživanjem sladkorja in hiperaktivnostjo malčkov.

Kar pa ne pomeni, da je sladkor zanje neškodljiv. Več študij je namreč potrdilo jasno povezavo med uživanjem sladkorja in debelostjo, kariesom in drugimi težavami z zdravjem.

Če nas bo zeblo, se bomo prehladili

Zima in mraz nista sama po sebi kriva, da je v hladnem delu leta več okužb dihal, kot sta denimo gripa in prehlad. V hladnih mesecih se namreč več zadržujemo v zaprtih prostorih in virusi, ki so krivi za težave, se širijo hitreje.

Samo zaradi mraza pa ne boste zboleli za katero od okužb. Vzrok zanjo je vedno prisotnost virusa, ki jo izzove.

Uživanje korenja omogoča boljši nočni vid

Ta mit izvira iz druge svetovne vojne. Tedaj se je britanska vlada trudila prikriti izum radarja, ki je zavezniškim silam omogočal odkrivanje nemških položajev tudi v temi.

Izpeljali so kampanjo, s kateri so britanske vojake spodbujali k uživanju korenja z namenom, da bi ponoči bolje videli.

Ko je uporaba radarja pokazala prve učinke, so bili Nemci prepričani, da je to posledica boljšega nočnega vida nasprotnikov in ne uporabe napredne tehnike.

V resnici pa: čeprav je korenje dobro za zdravje in pozitivno vpliva tudi na vid, ne omogoča nočnega vida.

Varno je zaužiti hrano, ki pade na tla in tam ne ostane dlje od petih sekund

Pravilo petih sekund poznate. To pravi, da hrane, ki pade na tla, v manj kot petih sekundah ne okužijo mikrobi, ki so na tleh in jo je zato varno zaužiti.

Žal  to ne drži.  Študije so dokazale, da nekateri mikrobi živila na tleh napadejo v trenutku, ko to tam pristane. V resnici ni varnega časa, ki bi preprečil kontaminacijo hrane in posledično zastrupitve.

Lasje in nohti rastejo tudi po smrti

Videti je, kot da bi lasje in nohti pri nekomu, ki se je poslovil od življenja, še vedno rastli. To je samo navidezno. Po smrti namreč telo izgublja tekočino, zato se skrči in nohti ter lasje se navidezno podaljšajo.

Jajca so slaba za zdravje

Dolgo je veljalo ponekod še vedno zakoreninjeno prepričanje, da jajca, zlasti pa jajčni rumenjak, povečujejo tveganje za porast holesterola in so zato slaba za srce.

Vendar so študije pokazale, da 12 jajc na teden nikakor ne škoduje zdravju ne z vidika holesterola in ne z vidika krvnega tlaka ali sladkorja.

Žvečilni gumi v želodcu ostane sedem let

Kolikokrat ste že slišali, da žvečilni gumi, ki ga pogoltnemo, v želodcu ostane sedem let in kolikokrat ste to sami povedali svojim otrokom?

Dejstvo je, da gre zgolj za mit, kajti žvečilni gumi, ki namenoma ali po nesreči zaide globlje v prebavila, se iz njih dokaj hitro tudi izloči.

80 odstotkov toplote izgubimo skozi lasišče

"Nadeni si kapo, sicer te bo hitro zeblo." Vsi smo kot otroci velikokrat slišali ta nasvet.

Dejansko je nemogoče, da bi skozi lasišče izgubili 80 odstotkov telesne toplote. Kadar v mrazu zapustimo dom, se lasišče, v primerjavi z drugimi deli telesa, res hitreje ohlaja, vendar zgolj zato, ker je preostanek zavit v topla oblačila. Enako velja tudi za izgubo toplote skozi roke brez rokavic in stopala brez toplih nogavic.

Sedenje preblizu televizije poškoduje oči

Sedenje otrok preblizu televizije je skrb mnogih staršev. Ameriško društvo oftalmologov zatrjuje, da takšno početje na dolgi rok ne poškoduje vida, res pa je, da se ob njem pretirano naprezajo oči.

Zavijanje z očmi pušča trajne posledice

"Ne zavijaj z očmi, sicer se ne bodo vrnile v pravi položaj." Še ena grožnja iz otroštva, ki pa je le grožnja: zavijanje z očmi ne pušča trajnih posledic in zrkla se vedno vrnejo v prvotni položaj.

Antiperspiranti povzročajo raka dojk

Še vedno je močno razširjeno prepričanje, da snovi, ki so namenjene preprečevanju znojenja, torej antiperspiranti, povečujejo tveganje za raka dojk, saj se po zaslugi njihovega delovanja v telesu, zlasti pod pazduhami, kopičijo toksini.

A glavni namen znojenja ni izločanje toksinov iz telesa, temveč ohlajanje organizma. Kanadsko združenje za preprečevaje raka ni našlo nobene povezave med uporabo omenjenih snovi in rakom dojk.

Pokanje prstov povzroča artritis

Tako imenovano pokanje prstov, ki je pri nekaterih zelo priljubljeno početje, drugi pa ne prenesejo zvoka, ki ob tem nastane, ne povečuje tveganja za artritis.

Pok nastane, ko počijo mehurčki v sklepni tekočini, snovi, ki obdaja sklepe in preprečuje trenje na mestu, kjer se stikajo kosti.

Cepiva slabijo imunost

Čeprav današnji otroci prejmejo več cepiv, kot so jih njihovi starši ali stari straši, zadnje študije dokazujejo, da prvi nimajo slabše razvitega imunskega sistema in niso pod večjim tveganjem za različne okužbe.

Gost, zelen izcedek iz nosa pomeni težjo obliko okužbe

Res je, da gost in zelen izcedek iz nosu na pogled ni nič kaj prijeten, a barva in tekstura tega nista nobena indikatorja resnosti okužbe oziroma vnetja.

Barva tega je namreč odvisna od števila imunskih celic, ki se borijo z boleznijo in ne od resnosti okužbe. Tudi izcedek nekoga, ki preboleva preprost prehlad, je lahko gost in zelen.

Čokolada je močan afrodiziak

Žalostna novica za čokoholike: čokolada ni afrodiziak.

Ne obstaja nobena biološka razlika glede libida žensk, ki jo jedo pogosto in tistimi, ki je sploh ne jedo. Je pa povsem mogoče, da ima  žlahtna sladica na spolno poželenje psihološki učinek.

Preberite še: Skrivnostna privlačnost morja: razkrito, zakaj ga imamo tako radi

Morda vas zanima tudi: Prebava: Zaprtje lahko premagate z drobnimi spremembami v življenju