Dokazano je, kdo so ljudje, ki zbolevajo manj

Ena od najboljših stvari, ki jih lahko naredite, da ohranite zdravje, je telesna dejavnost. Znanstveniki, ki preučujejo dejavnike tveganja, povezane s covidom-19, so zdaj našli tudi povezave med redno telesno vadbo in boljšo imunsko zaščito pred boleznimi.

Ko so pregledali 16 študij o ljudeh, ki so ostali telesno dejavni med pandemijo, so ugotovili, da je bilo gibanje povezano z manjšim tveganjem za okužbo in manjšo verjetnostjo za hudo obliko covida-19.

Analiza, objavljena lani jeseni v reviji British Journal of Sports Medicine, je sprožila med znanstveniki, ki se ukvarjajo s telesno vadbo, veliko navdušenja, saj menijo, da bi ugotovitve lahko vodile k posodobljenim smernicam za telesno dejavnost in zdravstveno politiko, ki vadbo razume kot pomembni del preventive.

Že desetletja namreč ugotavljajo, da imajo ljudje, ki so telesno aktivni, manj okužb dihalnih poti. In tudi če zbolijo, se bolezen pri njih pojavi v veliko blažji obliki.

Protitelesa za vso zimo

Raziskovalci domnevajo, da lahko vadba pomaga v boju proti bakterijam in virusom na primer s povečanjem kroženja imunskih celic v krvi. Ugotovili so tudi, da krčenje mišic sprošča signalne beljakovine, znane kot citokini, ki pomagajo usmerjati imunske celice, da najdejo okužbo in se proti njej borijo.

Tudi če se raven citokinov in imunskih celic zmanjša za dve ali tri ure po prenehanju vadbe, se vaš imunski sistem hitreje odziva in je bolj sposoben prestreči patogene organizme, če telovadite vsak dan.

Pri zdravih ljudeh je bila telesna dejavnost povezana tudi z manjšim številom kroničnih vnetij. Razširjena vnetja so lahko zelo škodljiva, saj lahko lastne imunske celice spremenijo v vaše sovražnike.

Raziskave prav tako kažejo, da lahko telesna vadba okrepi koristi nekaterih cepiv. Ljudje, ki so telovadili takoj po cepljenju proti covidu-19, so proizvedli več protiteles. In v študijah starejših odraslih, ki so bili cepljeni zgodaj med sezono gripe, so imeli tisti, ki so telovadili, protitelesa, ki so se obdržala vso zimo.

Vadba za boljši spomin

Ljudje, ki upoštevajo smernice, ki priporočajo vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne vadbe na teden, dosegajo največ koristi. Vendar so tudi tisti, ki se gibajo manj, bolj zaščiteni pred boleznijo kot tisti, ki so neaktivni. Vadba prav tako omogoča mirnejši spanec in izboljša razpoloženje. Redna telesna dejavnost poleg tega pripomore k boljšemu spominu.

Kako dober je, pa je odvisno od njene intenzivnosti. Tisti, ki se ukvarjajo z lažjo do zmerno aktivnostjo, kot so redni sprehodi, imajo boljši epizodični spomin.

Razumemo ga lahko kot neke vrste mentalno potovanje skozi čas ali sposobnost zapomniti si podrobnosti o vsakodnevnih dogodkih, kot je srečanje s prijateljem v kavarni ali podoba šolskega avtobusa, ko ste šli prvi dan v vrtec. Tisti, ki redno in intenzivno telovadijo, se bolje odrežejo pri nalogah iz prostorskega spomina.

Gre za sposobnost zapomniti si fizične odnose med predmeti ali lokacijami v prostoru, na primer, kam ste odložili ključe.

A telovadba ni vsemogočna. Ne bo preprečila posledic uživanja živil, ki vsebujejo veliko maščob, in uživanje ohrovta ne more izničiti posledic sedečega načina življenja.

Mednarodna skupina raziskovalcev je preučila podatke skoraj 350.000 posameznikov iz britanske t. i. biobanke, ki so jih spremljali več kot desetletje. Udeleženci študije, katerih povprečna starost je bila 57 let, so bili na začetku raziskave zdravi – pri njih ni bilo bolezni srca in ožilja, raka ali različnih kroničnih obolenj.

Kolo in ohrovt

Strokovnjaki so na podlagi analize vprašalnikov, ki so jih udeleženci izpolnili sami, razčlenili njihovo prehrano po kakovosti. Visokokakovostna prehrana je na primer vsebovala vsaj 4,5 skodelice sadja in zelenjave na dan, dve ali več porcij rib na teden, manj kot dve porciji predelanega mesa na teden in ne več kot pet obrokov rdečega mesa na teden.

Raziskovalci so izmerili tudi raven dejavnosti iz vprašalnika, ki je vseboval podatke o skupnem številu minut, ki so jih udeleženci porabili za hojo in zmerno telesno dejavnost, kot je prenašanje lahkih bremen, ali vožnjo s kolesom pri intenzivni telesni dejavnosti, ki je trajala več kot 10 minut pri enakomernem tempu, ter intenzivni telesni dejavnosti, ki je trajala več kot 10 minut zdržema.

Ni presenetljivo, da so ljudje z višjo stopnjo telesne dejavnosti in boljšo kakovostjo prehrane imeli najnižje tveganje umrljivosti.

Splošne ravni telesne dejavnosti so bile povezane z manjšim tveganjem za umrljivost, vendar je bilo pri tistih, ki so se redno ukvarjali z intenzivno telesno vadbo, pri kateri se znojimo, tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja še nižje. Že 10 do 75 minut dnevne vadbe lahko pomeni veliko razliko.

Preberite še: Zdravilna korenina regrata (in kdo je ne sme uporabljati)

Morda vas zanima tudi: Prehranska svetovalka, ki je premagala anoreksijo: Dieta se lahko razvije v obsesijo