Prehrana otrok: Sladkarije puščajo resne posledice na vidu, laseh, srcu

V pričakovanju dojenčka si marsikatera bodoča mamica v glavi oriše, kako bo vzgajala svojega otroka in kako se bo njena družina prehranjevala. Prvo pravilo je pri večini »nobenih sladkarij«. A v praksi se potem izkaže, da takšna pravila niso povsem enostavna, kljub temu, da v teoriji vsi dobro vemo, da sladkor, sol in bela moka ne prinesejo nič dobrega. Zato smo se s povsem konkretnimi vprašanji, ki smo jih sestavile izključno mamice, ki sicer dobro poznamo teorijo, a smo z izkušnjami hitro spoznale, da vsaka od nas slej kot prej popusti, obrnile na prehransko strokovnjakinjo in mikrobiologinjo Brigito Žinko. 

Koliko sladkarij je preveč sladkarij?

Moje mnenje je, da otroško telo ne potrebuje sladkarij. Ko govorimo o sladkarijah, mislim na sladice, kot so navadna mlečna čokolada, razni piškoti, bonboni, lizike, sladke pijače … Je pa res, da živimo v družbi, v kateri sladkarije in sladice močno povezujemo s praznovanjem, darili, veseljem, presenečenji in tudi s tolažbo in podkupovanjem, na žalost. Zato se je težko popolnoma odreči sladkarijam.

In ravno zato, ker so sladkarije na vsakem koraku, je potrebno postaviti otroku (in tudi sebi) mejo. Če otrok uživa sladkarije vsak dan, tudi če je to nekaj bombončkov ali čokoladica, je to preveč. Kot prehranska svetovalka, mikrobiologinja in kot mama, vam iskreno in dobronamerno svetujem, da otrokom ne dajete sladkarij več kot enkrat tedensko, sicer jim delate škodo.

Kakšne so lahko, poleg najbolj očitnih, debelost in karies, še posledice, če otroci jedo sladkarije?

Če otroci pojedo preveč sladkarij, sladkih pijač in premalo kvalitetne hrane, imajo lahko poleg težav z zobmi in prekomerne teže, na dolgi rok tudi težave s srcem, vidom, lasmi. Pojavijo se lahko težave s koncentracijo, postanejo počasni, nemotivirani, brezvoljni in brez energije. Lahko celo zbolijo za sladkorno boleznijo. Ni nujno, da se te težave pojavijo takoj, lahko se pojavijo šele kasneje v življenju in jih niti ne bomo povezali s slabo prehrano v otroštvu.

Kakšno prehrano naj sestavimo, da bi imeli otroci manj želje po sladkarijah?

Uravnoteženo in kakovostno. To pomeni, da sledimo petim pravilom zdrave prehrane, ki veljajo tako za otroke, kot tudi za odrasle. Če bodo otroci jedli tako, ne bodo imeli velikih nihanj krvnega sladkorja in tudi ne potrebe po sladkarijah. Torej: 

1. Pravilo. Jemo sezonsko, lokalno in raznoliko. To pomeni, da pri pripravi obrokov izbiramo kvalitetna, če je le možno ekološko pridelana živila, ki so sezonska in lokalno pridelana. Pri bližnjem kmetu boste dobili zelenjavo, ki trenutno raste. Ta zelenjava ima veliko več hranilnih snovi, kot uvožena.

2. Pravilo. Jemo pet kvalitetnih obrokov na dan. To so: zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja. Obroki naj boljo na približno tri ure. Za otroke naj glavni obroki, zajtrk, kosilo in večerja, vsebujejo vsa tri makrohranila: beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Medtem ko pri odraslih, naj ima večerja manj ogljikovih hidratov. Razen, če intenzivno treniramo, na primer za maraton. Zdrav obrok sestavimo tako, da krožnik razdelimo na tri dele. Na eno tretjino naložimo zelenjavo, na drugo vir beljakovin (na primer, kos mesa) in na tretjo vir kompleksnih ogljikovih hidratov (na primer kuhano ajdo)

Pogosto se starši sprašujejo, kako zgleda zdrav zajtrk. 

Nekaj primerov: 

-  jajca, polnozrnat kruh, kos zelenjave (npr. redkvica, paradižnik, kumarica), maslo in čaj
-  prosena kaša z jabolki in skuta/jogurt
-  zelenjavna mineštra od prejšnjega dne, kos ajdovega kruha z maslom
-  čičerikin namaz na polnozrnatem kruhu in čaj

Ko imamo dopoldne in popoldne sadni malici, izberemo eno vrsto sadja, po možnosti lokalno in sezonsko, in se ga do sitega najemo. Tako bomo telo oskrbeli z dovolj enostavnimi hidrati in ne bomo imeli potrebe po sladkarijah. Enako velja za otroke.

3. Pravilo. Urnik prehranjevanja naj bo čim bolj konstanten. To pomeni, da si porazdelimo obroke vsak dan ob približno enakem času, tri ure narazen. Kosilo je torej ob 12. uri ali najkasneje 13. Nikakor ne ob 16. uri. Vemo, da današnje službe narekujejo svoj tempo, a kljub temu si vzemite 15 minut časa sredi dneva in pojejte zasluženo kosilo. Če ne gre drugače, si ga prinesite s sabo. Otroci v vrtcih imajo večinoma kvalitetne in hranljive obroke, ki so vsak dan ob istem času.

4. Pravilo. Poskrbite, da otrok popije dovolj tekočine, to je navadne vode. Pogosto se otroci zaigrajo in pozabijo piti. Zvečer, ko ste vsi doma in gre otrok na WC, preverite njegov urin. Urin mora biti bister, skoraj brezbarven in brez vonja. Sicer je čez dan verjetno premalo pil. Super spodbuda k pitju so privlačne flaške, na katero napišite otrokovo ime, on pa nalepi nalepko, ki mu je všeč.

5. Pravilo. Sladek dan. Če imate starši in otroci radi sladko, omejite sladkarije na en dan v tednu. Tako ne bodo delale škode otroškemu telesu in tudi vam ne. Pri nas imamo na primer sladek petek in takrat gremo cela družinica na sladoled.

Brigita Žinko je podpornica projekta Združimo korake, ki poteka v okviru dm drogerie markt Slovenia. Gre za gibanje, ki se trudi ozaveščati pomen uravnoteženega prehranjevanja predvsem otrok in spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu

Zakaj se priporočila glede prehrane dojenčkov stalno spreminjajo?

Na področju prehrane dojenčkov se ves čas delajo raziskave, ki prinesejo določene rezultate in dognanja. Tako potem mama dobi različne smernice za prehranjevanje svojih dveh otrok, ki sta rojena dve leti narazen.

Kljub spreminjajočim se priporočilom vidimo, da so osnovne smernice za prehrano dojenčkov različnih starosti, enake oziroma podobne. Prav je, da mlada mamica, ki je še neizkušena, dobi napotke, kako hraniti svojega dojenčka. Vsekakor pa je treba upoštevati vsakega otroka posebej, mu prisluhniti in se mu prilagoditi.

Naj podelim svojo izkušnjo glede tega. Moja oba otroka, sta bila velika že kot dojenčka. Rojena sta skoraj 3 leta narazen. Oba sem polno dojila, kar je bilo zame precej izčrpavajoče. Pri štirih mesecih sem pri obeh počasi začela uvajati hrano, čeprav so bile smernice za drugega otroka drugačne, kot za prvega, predvsem glede jajc in rib. Počasi sem uvajala vsako novo živilo, prisluhnila otroku in ko je bil pripravljen na nov okus, je hrano sprejel, nič prej.

Tako da se mi bolj kot to, da se povsem držimo priporočil, zdi pomembno, da prisluhnemo svojemu otroku, poskusimo določeno živilo in vidimo, kako bo odreagiral.

Ali drži, da naj otrok do prvega leta ne bi užival nobene soli?

Ko mamica kuha obrok za celo družino, naj najprej vzame porcijo za dojenčka, potem pa lahko doda sol in druge začimbe za ostale družinske člane. Tudi, če ne bomo dodajali soli, je bo otrok dobil v drugih živilih in kašicah. Ko se otrok bliža prvemu letu, mislim, da ni nič narobe, če mu v obrok dodamo malo (ampak res malo) soli. Kot pri vsaki stvari, tudi s soljo ne pretiravamo. Ne pri otrocih, ne pri odraslih.

--> Preberite še: To je hrana, ki bi jo moral jesti vaš šolar

Kolikokrat na teden naj bi otrok jedel meso? Ali bi morali večkrat kot odrasli? 

Meso je za odraslega in za otroka eden od pomembnih virov beljakovin. Drugi viri beljakovin so še mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta), jajca, ribe, stročnice. Otrok vsak dan potrebuje vir beljakovin v svojih prehrani, bodisi je to meso bodisi drugi vir. Kot sem že omenila, naj bo prehrana raznolika. Torej bo v enem obroku vir beljakovin meso, v drugem jajca, v tretjem skuta … Če bo otrok jedel meso dvakrat do trikrat tedensko, ostale dneve pa bo imel druge vire beljakovin, bo to ok. Enako je za odrasle, le količine bodo večje. Če pa bo meso jedel dvakrat tedensko in bo to edini vir beljakovin zanj, bo to premalo.

Ali je veganska prehrana primerna za otroke? Če so starši vegani ali lahko tudi otrok je vegansko ali je bolje, da se prehranjuje vegetarijansko?

Nerada sodim različne načine prehranjevanja, ker je zadaj veliko močnih prepričanj. Mnogi ljudje se odločijo za vegetarijanstvo ali veganstvo iz spoštovanja do živali in s to odločitvijo ni nič narobe. 

Verjamem, da imajo nekateri vegetarijanci in vegani dovolj prehranskega znanja in svojo prehrano skrbno načrtujejo. Tako verjetno dobijo vsa hranila, ki jih telo potrebuje za nemoteno delovanje.

Težava nastane, ker veliko ljudi svoje prehrane ne načrtuje in pač jedo tisto, kar nekdo drug skuha zanje, recimo v restavraciji pohan sir in pomfri, ali pa so cel dan na prigrizkih. Tako vidimo vegetarijance, ki so se odločili zaživeti ''bolj zdravo'' in ne jedo mesa. Tudi drugih virov beljakovin ne pojejo dovolj, zato je telo ves čas v neravnovesju. Potem pridejo na vrsto kave, sladki in slani prigrizki, s katerimi skušajo dvigniti svojo energijo. Tako prehranjevanje je seveda veliko bolj nezdravo, ko če bi jedli vsa živila.

Mislim, da niti veganstvo, niti vegetarijanstvo ni primerno za otroke. Otroci namreč zelo hitro rastejo in se razvijajo, zato vsak dan potrebujejo vse hranilne snovi. Pri veganstvu in vegetarijanstvu se hitro zgodi, zaradi slabega načrtovanja prehrane ali nevednosti, da pride do pomanjkanja beljakovin, kalcija in železa. To pa za otroški razvoj vsekakor ni v redu.

Beljakovine naj otroci dobijo iz rastlinskih in živalskih virov, zato, da bodo preskrbljeni z vsemi aminokislinami. Živalski viri beljakovin (meso, ribe, jajca, skuta) so popolni vir aminokislin, medtem ko rastlinski viri niso. Zato moramo stročnice kombinirati z žitaricami.

Preberite še: Prekinitveni post: Postenje vpliva na hormone, ženskam lahko zaostane menstruacija

Morda vas zanima tudi: Osebna trenerka Nuša Gnezda: Obsedena s popravljanjem teles po porodu