Slovo od pleničk: Kdaj in kako otroka seznaniti s kahlico (svetuje montessori strokovnjakinja)

Kdaj začeti malčka navajati na kahlico? Kako poskrbeti, da bo slovo od pleničk čim manj stresno ter prijetno za starše in zlasti za otroka?

Ta in še nešteta druga, z odvajanjem od pleničk povezana vprašanja, se porajajo vsakemu staršu, nanje pa odgovarja Mojca Košič, pedagoginja montessori, ustanoviteljica projekta Montessori doma in mama dveh deklic, ki svoje nasvete črpa iz bogate zakladnice znanja in iz čisto vsakodnevnih izkušenj.

Dejstvo je, da je vsak otrok zgodba zase in da enotnega recepta, kdaj ga začeti odvajati od pleničk, najbrž ni. Pa vendar, neke osnovne smernice zagotovo obstajajo. Kdaj je po vašem mnenju primeren čas za spoznavanje s kahlico?

Vsekakor je kahlica lahko v otrokovem okolju, denimo v kopalnici, prisotna že veliko prej, preden jo bo začel uporabljati. Tako jo bo sprejel kot nekaj kar je, tako kot vse drugo, del doma. Nekje pri šestih mesecih oziroma takrat, ko že stabilno sedi, lahko malčka začnete posedati nanjo. Za kratek čas, brez pričakovanj, da bo v njej tudi kaj nastalo.

Takšno navajanje in uporaba pralnih plenic je nekaj, kar ogromno pripomore h kasnejšemu polnemu odvajanju od plenic. Zagotovo pa je obdobje med enim letom in 18. meseci čas, ko se tega že lahko resno lotite. Pomembno pri tem je, na kakšen način, da ne pride do nepotrebnih pritiskov in previsokih pričakovanj tako do otroka kot tudi do sebe.

S predolgim povijanjem v plenice za enkratno uporabo so otroci precej odrezani od svojih občutkov, natančneje od tega, kaj se dogaja z njihovim telesom in kakšne posledice to prinaša.

Ali je res, da sodobne visoko vpojne plenice podaljšujejo čas uporabe teh, saj otroka vlaga v njih ne moti v tolikšni meri, kot v pralnih plenicah za večkratno uporabo in v običajnih, bombažnih?

Res je tako, kot pravite. Plenice za enkratno uporabo so danes že tako dobro narejene, da otroci v njih skorajda ne čutijo nelagodja. Mokrote pa sploh ne. Občutek mokrega je potreben, da malček sploh dojame, kaj se dogaja z njegovim telesom, oziroma kakšna je posledica tega, da ga tišči v predelu mehurja ter kaj se zgodi, ko se ta izprazni. Manjka mu torej zadnja, za odvajanje ključna informacija. S predolgim povijanjem v plenice za enkratno uporabo so otroci precej odrezani od svojih občutkov, natančneje od tega, kaj se dogaja z njihovim telesom in kakšne posledice to prinaša.

Se zato spreminjajo časovni okvirji, v katerih začnejo starši otroke navajati na življenje brez plenic?

Se. Slovo od pleničk nastopi kasneje, kot je nekoč. Plenice za enkratno uporabo staršem prinašajo udobnost. Otroka ne moti vlaga, ker so zelo vpojne, previjanja so redkejša, vendar imajo tudi negativno plat, saj je z njimi izginila motivacija staršev, da bi trud in čas vložili v čimprejšnje odvajanje od njih. Ne trdim, da so nujno slabe, saj lahko marsikaj olajšajo, vendar je treba vedeti, kdaj jih nehati uporabljati, da se to ne razpotegne vse do tretjega ali celo do četrtega leta starosti.

Kako otroka čimbolj mehko pripraviti na življenje brez plenic? Na kaj naj bodo starši prav posebej pozorni?

Kot sem že povedala, se mora otrok najprej spoznati s kahlico tako, da na njej vsak dan sproščen sedi nekaj minut. To, ali bo vanjo kaj nastalo ali ne, je na tej točki nepomembno. Najbolje ga je nanjo posedati vsak dan ob istem času. Morda zjutraj, ko se zbudi ali zvečer pred spanjem.

Ko se privadi in gre na njo vsak dan ob določenem delu dneva, bodisi zjutraj ali zvečer, tej rutini dodajte še en ali dva obiska na kahlico.

Pri tem bodite vedri, nasmejani in nadvse potrpežljivi. Morda mu na začetku kahlica ne bo všeč in bo potreboval svoj čas, da se nanjo privadi. Ne obupajte, vedno znova poskušajte in bodite enako zadovoljni tudi, če otrok na kahlici ne bo hotel sedeti. Na začetku mu bo všeč za le kakšno minutko, morda še to ne, ljubeče vztrajajte in prišel bo dan, ko bo sproščeno sedel na njej.

Ko se privadi in gre na njo vsak dan ob določenem delu dneva, bodisi zjutraj ali zvečer, tej rutini dodajte še en ali dva obiska na kahlico. Število teh postopoma povečujte in opazujte otrokov ritem odvajanja ter njegovo pripravljenost. Pomembno je, da vzpostavite rutino, ki naj bi se je držali večino časa. Pri tem bodite dosledni in ga povabite na kahlico zjutraj, ko se zbudi, nato še pred in po vsakem obroku, pred in po odhodu na sprehod, po vožnji v avtomobilu, po dnevnem počitku, zvečer pred spanjem. Tako bo imel dovolj priložnosti za odvajanje in bo lahko vedel, kdaj bo naslednja ter se naučil urin in blato zadrževati do ponovne priložnosti.

Pri pristopu montessori je velik poudarek tudi na opremi otroku prijaznega doma. Kaj morajo starši upoštevati s tega vidika?

Prva stvar, ki jo otrok potrebuje pri odvajanju od plenic, je zagotovo dostop do kahlice, ki naj bo vedno na istem mestu, najbolje v kopalnici, kjer to potrebo opravljamo odrasli. Namesto kahlice lahko na stranišče namestite poseben nastavek za majhne otroke. Kahlica mora biti taka, da se stopala dotikajo tal. Prav tako otroku, ki uporablja stranišče, nogice ne smejo bingljati v zraku. Pod stopala mu postavite pručko, kamor jih lahko položi. 

Kopalnica naj spodbuja otrokovo samostojnost

Kopalnica naj spodbuja otrokovo samostojnost. V času odvajanja od plenic naj ima na nizki polički ali v košarici na voljo dovolj čistih oblačil, da se lahko preobleče, ko je moker. Na vidnem mestu naj bo tudi posebna košara ali vedro za umazano perilo, kamor lahko odvrže mokre hlačke.

Spodbudite ga, da si po uporabi stranišča vedno umije roke. Malčku prilagojena kopalnica mu bo pri tem v veliko pomoč. Pred umivalnik postavite pručko, ki naj bo dovolj stabilna, da jo bo varno uporabljal in dovolj visoka, da bo lahko dosegel pipo. Na njegovem dosegu naj bosta tudi milo za umivanje rok in brisačka.

S katerimi izzivi se pri odvajanju od pleničk največkrat srečajo straši in otroci?

Ker otroka od rojstva navajamo na plenice, te čez čas sprejme kot stranišče, kamor izloča vodo in blato. V kolikor je plenica del njegovega življenja vse do tretjega leta starosti ali celo dlje, imajo lahko nekateri težave pri izločanju kam drugam razen vanjo. Nemalokrat slišim za primere, ko že skoraj šolar pri petih letih zahteva plenico za kakanje, kar je lahko posledica pomanjkanja izkušenj pri razumevanju svojih lastnih telesnih procesov. Ob poznem odvajanju od plenic se lahko pojavi tudi zadrževanje urina ali blata, saj otrok navajanje na kahlico  dojema kot veliko spremembo, ki jo zavrača.

Ob poznem odvajanju od plenic se lahko pojavi tudi zadrževanje urina ali blata, saj otrok navajanje na kahlico  dojema kot veliko spremembo, ki jo zavrača.

Ne vsi, vendar pa imajo otroci, še posebej tisti, ki se težko soočajo s spremembami v svojem vsakdanjiku, lahko težave ob tem, ko opuščajo plenice. Prav tako so večji izzivi pri odvajanju od plenic otroka, ki je v obdobju, ko je zanj vse ne.

To je nekje okoli dveh let. Takrat bo zavračal tudi povabila na kahlico in bo sodelovanje z njim precejšen izziv, zato je toliko bolje se tega lotiti prej.

V kolikšnem času otrok praviloma osvoji rutino lulanja na kahlico ali v stranišče?

Časovnih omejitev ne bi postavljala. Lahko je otrok suh v dveh tednih, lahko pa traja veliko dlje. Odvisno, pri kateri starosti se je začelo odvajanje in v kolikšni meri je pripravljen sodelovati.

Obstaja razlika med spoloma?

Tukaj so mnenja različna. Eni pravijo, da fantki to kasneje osvojijo. Sicer so si deklice in fantki različni po fiziologiji in je pristop pri odvajanju potrebno prilagoditi enemu in drugemu, vendar pa izkušnje, ki jih z mano delijo mamice ne kažejo, da bi bili fantki za odvajanje zreli kasneje.

Kakšna odstopanja so pri tem sprejemljiva? Zlasti v smislu nočnega mokrenja? 

Nočno odvajanje je res zgodba zase, odvisno od posameznega otroka in lahko traja nekoliko dlje od odvajanja čez dan. Ponoči morajo možgani mehurju povedati, da se ne sme sprazniti ali pa mora mehur možganom poslati dovolj močno sporočilo, da se otrok pravočasno zbudi. Včasih traja nekaj časa, da se vzpostavijo te nevronske povezave in dokler se ne, ne morete prav dosti narediti. Zgoditi se mora precej razvojnih stvari, da je otrok sposoben ponoči ostati suh in do tega pride pri različnih starostih.

Malo statistike: pred tretjim letom je ponoči suhih 66 odstotkov otrok, pred četrtim 75 odstotkov, pred petim 80 in pred šestim letom 85 odstotkov (Wilshore, Jo (2010): Grem na kahlico . Založba Tuma. Ljubljana).

Možno je, da je otrok suh do tretjega leta, vendar je možno tudi, da pri štirih še ne bo. Potrebno je poskusiti in mu dati priložnost, vendar res brez stresa in pritiska. Močenje postelje do petih let torej ni razlog za skrb, bi pa to vseeno omenila pediatrinji oziroma pediatru ter se z njim posvetovala.

Preberite še: Kako na otroka in mamo deluje Bownova terapija (pogovor s terapevtko)

Morda vas zanima tudi: Otroka naj v vrtec uvaja oče (in ostali napotki za uspešno uvajanje)