Vedno več žensk ima težave s srcem, ker živijo na moški način

Intervju z njo ni intervju, je pogovor. In tudi sicer poudarja, kako pomembno je to. Pogovor s pacientom, pogovor med ljudmi. Tatjana Zorko, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, nam polaga na srce, da poskušajmo živeti bolj pristno, bolj preprosto, bodimo zadovoljni s tem, kar imamo.

Na kratko: »Če smo dobri in delamo dobro, to odpira srce. Odprto srce pa je bolj zdravo srce.«

V knjigi Žensko srce – vod­nik k telesnemu in čustvenemu zdravju srca, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2015, ameriška kardiologinja Suzanne Steinbaum razčleni vpliv stresa na žensko srce, v spremni besedi pa ji pritrdite tudi vi z besedami: »Povečanje bolezni srca in ožilja pri ženskah zrcali, da smo si izbrale glavo in zapustile srce. Mislimo, da moramo biti 'superženske', biti povsod, biti vse, imeti vse in biti popolne. Same sebe smo zaprle v kletko, jo zaklenile in ključ izgubile.« Kako ste prišli do tega spoznanja?

Knjigo je napisala ameriška kardiologinja, ki se ukvarja s preventivno kardiologijo, vedo, ki je zaživela šele v zadnjih tridesetih letih. V medicini smo močni v diagnostiki in zdravljenju različnih bolezni, vse bolj pa tudi v preventivi, da se ne bi bolezni prezgodaj razvile. Ko sem knjigo dobila v roke, je tudi pri nas skupina kardiologov organizirala simpozij o ženskem srcu.

Takrat smo se začeli bolj zavedati, da je žensko srce malce drugačno od moškega, pri vseh je sicer srce črpalka s štirimi votlinami in zaklopkami, mišica, ki se krči in popušča, je pa žensko malo manjše, žile so malo drugačne, zlasti pa so malo drugačne težave, s katerimi se pri ženskah kažejo bolezni srca. Pogosto so bile te bolezni zato tudi spregledane. Svoje težave opisujemo tako, kot jih čutimo, in dejstvo je, da ženske čutimo drugače kot moški. Bolj smo začeli razmišljati o razlikah, ne samo telesnih, temveč o ženskem čustvovanju, spoprijemanju s kaotičnim časom in odnosi, vse to zaznamo v telesu, posebej v srcu. Srce je središče naše biti, ki jo sestavljajo telo, duša, duh in socialno okolje.

Menim, da ima okoli 70 odstotkov ljudi težave s srcem na funkcionalni, pogosto duševni ravni. Srce je pogosto tarčni organ za izražanje stisk. Okrog 30 odstotkov pa jih ima težave s srcem, ki so posledica organskega obolenja. Zakaj sem rekla, da smo ženske izbrale razum in zapustile srce? Ker smo še pred stoletjem živele povsem drugače kot danes, potem pa smo morale ali pa želele razviti moške veščine.

Na primer, da se borimo, da se postavljamo zase, da vodimo druge ljudi, jim povemo, kaj je prav, se ne oziramo na to, da nam telo kaže omejitve. Ženske smo prevzele racionalni način vedenja, pozabile pa smo, da je čustvovanje nekaj, kar tudi želi biti prisotno in imeti svoj glas. Vedno več žensk ima težave s srcem, ker živijo na moški način.

Tudi avtorica knjige govori o tem. Pravi, da ženske težave predelamo tako, da se o njih pogovarjamo, toda kaj, če za to ni časa.

Čas si vzamemo, ko verjamemo, da ga potrebujemo in si ga zaslužimo.

Čas je najbolj dragoceno darilo sebi in drugim. Čas tudi zdravi in celi. Nekoč so se ženske posedle, klepetale, takrat so o marsičem spregovorile in se tudi uskladile, upoštevale druga drugo.

Ženske smo prevzele racionalni način vedenja, pozabile pa smo, da je čustvovanje nekaj, kar tudi želi biti prisotno in imeti svoj glas.

Zdaj pa je v ospredju boj, ne smeš preveč povedati, se preveč razkriti.

Prej ste govorili o tem, da je lahko srce tudi tarčni organ za izražanje stisk. Veliko ljudi se srečuje s tovrstnimi težavami, denimo srce jim razbija, bije neenakomerno … Kako vedeti, ali je vzrok psihične ali fizične narave? Kdaj obiskati zdravnika?

Vsaka težava, ki jo začutimo, kliče po razjasnitvi. Spraševati se, ali je že čas za obisk zdravnika, ni tako ključno kot to, da prepoznaš, da ti želi ta težava nekaj povedati ali pokazati. Mnoge bolezni se ne pojavijo takrat, ko izbruhnejo. Za raka pravijo, da se začne normalna celica spreminjati v rakavo že deset let prej, kot nastane tumor. Ko nekaj začutiš, ti torej hoče telo povedati, da nekaj ni v redu.

Marsikaj lahko ugotoviš tudi sam, a sami sebi smo pogosto preblizu. Rečeš si, da te glava boli, ker ves dan nisi zadosti pil, ali pa te stiska v prsih, ker si nervozen. Radi iščemo izgovore. Dobro je iti na pregled, ne samo na neko preiskavo, prej na pogovor. Živimo v času, ko si lahko kupimo vsako preiskavo, a zdravniki smo tisti, ki presodimo, katero preiskavo potrebujete vi za razjasnitev vaše težave.

Da bi to ugotovili, pa si moramo vzeti čas, da se z vami pogovorimo. Temelj vsega je pogovor. Med študijem medicine, ki sem ga končala leta 1981, sem imela profesorja splošne interne medicine, ki mi je rekel: »Kolegica, če se boste s pacientom dobro pogovorili, boste imeli že več kot pol diagnoze.« V več kot 40 letih dela se je to skoraj vedno izkazalo za resnično.

Če imate težavo, poiščite nekoga, ki je strokovno usposobljen in si lahko za vas vzame čas. Prav pa je tudi, da se na pogovor pripravite, si zapišete težave in vprašanja.

Se pogosto dogaja, da ljudje krivdo za vse zvalijo na stres? Življenje je zares zelo stresno in zlahka je prav stres izgovor za vse.

Res je tako, živimo v zelo stresnem času, a stres ima vedno dva obraza. Eno je stres­na okoliščina, drugo pa moj odziv nanj. Pogosto okoliščin ne moremo spremeniti, svoj odziv pa lahko. Rada rečem, da če sedite nasproti mene, me vidite v eni perspektivi, če se usedete na drugo stran, me boste videli drugače. Dobro se je naučiti pogledati še iz druge smeri.

Veselje, radost, ljubezen, vse to odpira srce in žile, skrbi, kaos in nered pa srce zapirajo.

Ni treba, da smo žrtve, rešitelji ali preganjalci, poskušajmo izstopiti iz vlog, ki nas omejujejo. Vprašajmo se, kaj želimo in kako lahko to dobimo. Se moramo živcirati in zbolevati? Ali lahko to isto dobimo, če prosimo in sodelujemo? Prej ste vprašali, kdaj poiskati pomoč. Nikoli ni prezgodaj. Saj poznate pregovor: če vprašaš nekaj neumnega, si neumen pet minut, če ne vprašaš, pa lahko tudi vse življenje. Ne znamo skrbeti zase, če bi znali, bi nam telo bolje služilo. Bolj smo zadovoljni, bolj smo zdravi, to je dejstvo.

Kronična nesrečnost, kronični strah, kronične skrbi … Kje naj se vse to pokaže, če ne na telesu? Telo ima tudi spomin, celo za podedovane družinske travme.

Sami ste se srečali z diagnozo raka. Takrat bi se lahko zgodilo, da bi vam statistični podatek o tem, kdaj naj bi se bolezen ponovila, uničil življenje. Tudi pri boleznih srca in ožilja je podobno, pogosto preberemo statistične podatke o tem, kako hitro se žile znova zamašijo po vstavitvi žilnega obvoda, kako pogosto se infarkt ponovi in podobno. Kaj storiti, da nam takšni podatki ne uničijo življenja?

Take statistične podatke in napovedi prav sovražim. (Smeh.) Ko sem pred dvajsetimi leti zbolela za rakom na želodcu, sem bila samo operirana, nisem bila deležna kemoterapije, čeprav mi jo je kolegica zdravnica priporočila.

Rekla mi je, da se bo rak čez deset let verjetno ponovil in naj grem raje na preventivno kemoterapijo. To me je zelo prestrašilo, zato sem pisala onkologu dr. Matjažu Zwittru in ga vprašala, kaj meni o tem.

Napisal mi je stavek, ki me je rešil, in sicer: »Kolegica, vi niste statistični podatek.« Statistični podatki so pomembni, a ko imamo pred seboj pacienta, ki je sam svoje vesolje, ne smemo operirati s statistko, temveč s podatki, ki so pomembni zanj osebno.

V intervjujih ste že povedali, da bi radi napisali knjigo o tem, koliko ljudi je ozdravelo, ker so poiskali drugo mnenje, ker so bili odprte glave in duha. Toda, kje poiskati drugo mnenje, kako vedeti, da se obračamo na pravega človeka in ne nasedamo spletnim blodnjam, prevaram in koristoljubju? Tu bi se morda navezala tudi na debate o cepljenju ...

(Nasmeh.) Ključno je za­upan­je. Živimo v času negotovosti, noben človek ti ne more ničesar zagotoviti s stoodstot­no gotovostjo. V času epidemije sem zelo zaupala temu, kar je govoril imunolog dr. Alojz Ihan, namenoma nisem po­slušala anticepilcev in drugih. Dopustila sem možnost, da imajo prav, a jaz sem že izbrala vir, ki sem mu zaupala.

Pri vsakem zdravilu so mogoči vsi stranski učinki, to velja tudi za aspirin, a pomemben je odstotek. Za nobeno stvar na svetu ne moremo vedeti, kako se bo izšla, pomembno je, da zaupamo nekomu, ki ima reference, ki ga poznamo.

Inštitucijo drugega mnenja podpiram, ko vam zdravnik svetuje možnost zdravljenja, za katero se vi zares ne morete odločiti, ker nimate dovolj znanja. V času kovida me je klicalo veliko ljudi, spraševali so me, ali sem se jaz cepila. Rekla sem, da sem se in da bi to priporočala tudi njim. Tudi sama sem razmišljala o stranskih učinkih, a sem zaupala tistim, ki vedo več in so bolj izkušeni.

Nisem imela težav, tako kot večina ne, manjšina pa jih je žal imela. Človek čuti potrebo, da mora vse nadzorovati, a življenje je tveganje, enkrat se izide, drugič ne.

Za konec bi vas vprašala, kaj naj naredimo, da bo prihodnje leto v času dneva srca in ožilja naše srce bolj zdravo.

Ogromno. Rada imam citat Marka Twaina: »Dobra vaja za zdravo srce je to, da pomagaš bližnjemu.« Za zdravo srce so pomembni zdrava prehrana, gibanje, spanje, nekajenje, kontrola krvnega tlaka, holesterola, krvnega sladkorja. Vse je to na mestu, a srce je tudi čustven organ. Veliko lahko naredimo, če živimo bolj preprosto, bolj pristno, če smo bolj povezani med seboj, če gojimo humor, veselje, zadovoljstvo s tem, kar imamo.

Če smo dobri in delamo dobro, to odpira srce. Odprto srce pa je bolj zdravo srce. Veselje, radost, ljubezen, vse to odpira srce in žile, skrbi, kaos in nered pa srce zapirajo. Imeti moramo vsaj en odnos, v katerem lahko dovolj damo in dobimo, če ni tako, se ves čas počutimo kot reševalci ali kot žrtve.

Dokler smo živi, imamo priložnost, da se učimo, se pogovarjamo, spreminjamo. Življenje ni ravna črta. Ko se na ekranu pojavi ravna črta, smo mrtvi.

Preberite še: Resničen vpliv brusnic na zdravje sečil

Morda vas zanima tudi: Sabina Obolnar: Ti dejanji vladajočih me plašita, kajti slutim, da gre za akt prezira

Priporočamo vam: 5 razlogov, zakaj vas pes liže