17.6.2023 ob 7:35 | Foto: Gettyimages
Bolezensko stanje, ko srce ni več sposobno prečrpati dovolj krvi za potrebe organizma, je pogosto. Predvideva se, da se bo število bolnikov s srčnim popuščanjem do leta 2040 podvojilo.
Kardiovaskularna bolezen ni ozdravljiva, opozarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, vendar lahko njeno napredovanje upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše mogoče terapije in spremembo načina življenja.
Na novinarski konferenci, ki jo je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravilo ob letošnjem evropskem dnevu srčnega popuščanja, je predsednik društva in internist na kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana prim. Matija Cevc, dr. med., seznanil z dejstvom, da srčno popuščanje postaja čedalje večji problem, zaradi katerega so potrebni pogosti sprejemi v bolnišnico, spremlja ga visoka umrljivost in ne nazadnje visoki stroški.
»Srčno popuščanje je lahko posledica oslabelosti, togosti ali poškodbe srčne mišice, do česar pripeljejo zelo različna obolenja – od srčnega infarkta pa vse do vnetja srčne mišice ali dolgotrajnega zvišanja krvnega tlaka.
Ni nepomembno, da se lahko kaže dokaj različno in je tako neredko neprepoznano,« je poudaril Matija Cevc in dodal, da se zato tudi podatki o razširjenosti dokaj razlikujejo.
»Če se ocenjuje število obolelih na podlagi zdravstvene statistike, torej, koliko ljudi se že zdravi zaradi srčnega popuščanja, je njegova prevalenca med prebivalstvom razvitih držav od enega do dveh odstotkov.
Glede na te podatke se ocenjuje, da je na svetu danes 64,3 milijona bolnikov s srčnim popuščanjem. Zelo verjetno pa so številke bistveno višje. Ko so opravili presejanje med splošno populacijo, se je pokazalo, da je med prebivalstvom razširjenost vseh oblik srčnega popuščanja kar 4,2 odstotka, med starejšimi od 65 let pa 11,8 odstotka.«
V Sloveniji je predvidoma od 20.000 do 40.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. »Najpomembnejši simptomi so težko dihanje ob telesnih naporih, težko dihanje v ležečem položaju, utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, otekanje nog in trebuha ter napadi težkega dihanja v nočnem času,« je povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
»Ker so podobne težave mogoče tudi pri drugih boleznih, nam pri postavitvi diagnoze srčnega popuščanja pomaga meritev NT-proBNP. Gre za marker, ki se izloča iz srca ob povečani obremenitvi srčne mišice; če je njegova vrednost v krvi povišana, nam to nakazuje večjo verjetnost srčnega popuščanja.
Poleg postavitve diagnoze meritev NT-proBNP pomaga tudi pri opredelitvi stopnje srčnega popuščanja, ki je neposredno povezana z oceno preživetja: bolniki z blažjo stopnjo imajo predvideno enoletno preživetje v več kot 95 odstotkih, bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem pa le od 50 do 60 odstotkov.«
Dejstvo je, da bolezen ni ozdravljiva, vendar so možnosti za upočasnitev njenega napredovanja boljše z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše terapije in spremembo načina življenja. »Diagnoza temelji na klinični sliki, laboratorijskih preiskavah in dokazu oslabljenega delovanja srca s slikovnimi metodami.
Ob sumu na srčno popuščanje je vedno potrebna nadaljnja diagnostika. Opredeliti moramo vzrok bolezenskega sindroma, stopnjo srčnega popuščanja, morebitne sprožilne dejavnike in soobolenja, nazadnje pa moramo bolniku ponuditi načrt nadaljnje oskrbe in zdravljenja.
K osnovni diagnostiki srčnega popuščanja sodijo laboratorijske preiskave (predvsem meritev NT-proBNP), EKG in rentgenska slika prsnega koša; najpomembnejša preiskava pa je ultrazvok srca.
Z njim lahko v večini primerov potrdimo ali ovržemo sum na srčno popuščanje, ocenimo stopnjo prizadetosti delovanja srčne funkcije, pomaga pa tudi pri ugotavljanju vzroka.«
Za obolele je spodbudno, da se je v zadnjih letih posodobilo zdravljenje z zdravili in terapevtskimi pristopi za različne skupine bolnikov – tudi za tiste, pri katerih so bile doslej možnosti zdravljenja zelo omejene.
»Med take sodijo tudi bolniki s srčnim popuščanjem in ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, ki predstavljajo približno polovico vseh bolnikov s srčnim popuščanjem,« je pojasnil Bojan Vrtovec.
»V nekaterih redkejših primerih zdravljenje z zdravili ni dovolj učinkovito in bolezen napreduje. Čeprav je razlogov več, se to najpogosteje dogaja, če srčnega popuščanja ne odkrijemo dovolj kmalu.
Pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem je na voljo več nemedikamentoznih, bolj invazivnih metod zdravljenja, kot sta vstavitev resihronizacijskega spodbujevalnika, mehanskega podpornega sistema, ali zdravljenje s presaditvijo matičnih celic. Če bolezen kljub temu napreduje, je kot končna metoda zdravljenja na voljo še presaditev srca.«
S podaljševanjem trajanja življenja je verjetnost, da nastopi srčno popuščanje, bistveno večja, a preživetje je povezano s stopnjo bolezni, zato bi morali, tako Matija Cevc, po eni strani skrbneje obvladovati dejavnike tveganja, ki vodijo v srčno-žilna obolenja – to so denimo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, debelost, telesna nedejavnost, kajenje, depresija ipd. –, po drugi pa bo treba z aktivnim iskanjem in presejanjem med vsemi prebivalci iskati navidezno zdrave, ki še nimajo jasnih znakov srčnega popuščanja.
»Z zgodnjim in zdaj zelo učinkovitim zdravljenjem lahko namreč bistveno upočasnimo napredovanje bolezni in s tem izboljšamo kakovost življenja tudi v bolj odmaknjenih letih. Da bi izboljšali zgodnjo prepoznavo in zdravljenje srčnega popuščanja, v društvu predlagamo uporabo listine za bolnike s srčnim popuščanjem in njihove negovalce.
Ta dokument na poljuden in lahko razumljiv način opolnomoči prebivalke in prebivalce Slovenije, da bodo pravočasno prepoznali bolezen in tudi ustrezno ukrepali.
Sočasno predlagamo, da bi se pogosteje uporabljala krvna preiskava 'označevalca' srčnega popuščanja NT-proBNP, saj bi se tako pomembno izboljšalo in olajšalo prepoznavanje srčnega popuščanja.«
Preberite še: Ta maščoba je najbolj nevarna za vaše srce
Morda vas zanima tudi: To je ena najbolj zdravilnih rastlin, ki jo je dobro imeti vedno pri roki
oddajte komentar