Ta maščoba je najbolj nevarna za vaše srce

Okoli 80 odstotkov primerov bolezni srca in ožilja je mogoče preprečiti. Tveganje lahko občutno zmanjšate z nekaterimi spremembami v svojem življenjskem slogu, med drugim z nekaterimi lahkimi, preprostimi in celo prijetnimi dejavnostmi.

Sedem najpomembnejših načinov vedenja, ki jih lahko upoštevate za zaščito zdravja srca in ožilja, je razmeroma preprostih: ukvarjajte se z redno telesno vadbo, zdravo se prehranjujte, znižajte krvni tlak in holesterol, poznajte raven sladkorja v krvi, ohranjajte zdravo telesno težo, ne kadite.

Tudi manj je bolje kot nič

Znanstveniki že dolgo vedo, da vadba pripomore k zdravju srca. Prvi namigi so se začeli pojavljati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so študije pokazale, da so imeli sprevodniki dvonadstropnih avtobusov v Londonu blažje oblike koronarnih bolezni kot vozniki in da je bilo med angleškimi poštarji manj srčnih bolezni kot med sedečimi telefonisti istega podjetja.

Klinične raziskave so osvetlile tudi natančne razloge, zakaj telesna vadba krepi srce: krepi kardiores­piratorni sistem, zvišuje raven holesterola HDL (koristnega, zaščitnega holesterola), znižuje raven trigliceridov, vrste maščob, ki krožijo v krvi, znižuje krvni tlak in srčni utrip, zmanjšuje vnetja in izboljšuje nadzor nad krvnim sladkorjem in poveča občutljivost na inzulin.

Najbolje od vsega je, da je vadba tista vrsta zdravila, za katero se zdi, da prinaša koristi ne glede na to, kako majhen je odmerek. Idealno odmerjena je sicer takrat, ko si vzamemo 150 minut na teden za zmerno intenzivno aerobno vadbo in dvakrat na teden po pol ure delamo vaje proti uporu.

Ne pozabimo pa, da je vsaka vadba, ne glede na to, kako kratka je, boljša kot nič. Na desetine kliničnih raziskav je pokazalo, da srčni bolniki, ki so jim predpisali sodelovanje v programih vadbe, živijo veliko dlje kot bolniki v programih brez vadbe.

Ena od analiz je razkrila, da se je pri bolnikih s srčnim popuščanjem, vključenih v programe vadbe, za 25 odstotkov zmanjšala verjetnost, da bodo znova po­trebovali zdravljenje v bolnišnici. Druga je pokazala, da je bila pri preživelih po srčnem infarktu, ki so bili vključeni v programe rehabilitacije z vadbo, stopnja umrljivosti za 25 odstotkov nižja kot pri drugih bolnikih.

Koristi mediteranske prehrane

Čeprav se zdi, da se pravila glede tega, kaj je zdravo in kaj ne, nenehno spreminjajo, ste lahko, če vas skrbi za zdravje srca, pomirjeni. Nobenega dvoma ni o tem, da se je treba izogibati živilom z dodanim sladkorjem, kot so brezalkoholne pijače, sadni sokovi in sladkarije. Recite ne rafiniranim ogljikovim hidratom, žitom za zajtrk, belemu kruhu, testeninam, predelanemu mesu, torej salamam, hrenovkam, šunki.

Poskušajte zmanjšati količino že vnaprej pripravljene hrane, saj je ta polna soli, sladkorja, transmaščobnih kislin, konzervansov ter drugih aditivov. Najboljši primer prehrane za zdravo srce je mediteranska kuhinja.

V obsežni klinični raziskavi, objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine leta 2013, so ugotovili, da so imeli ljudje, ki so se prehranjevali na mediteranski način, bistveno manj srčnih napadov, kapi in smrti zaradi bolezni srca kot tisti, ki so se prehranjevali po običajni dieti z nizko vsebnostjo maščob. Med živili, ki so sestavljala glavnino mediteranske prehrane, so bili oljčno olje, oreščki, morski sadeži, sadje, perutnina, fižol in zelenjava.

Zahrbtna visceralna maščoba

Holesterol ni edini dejavnik tveganja, ki lahko napove morebitni nastanek srčnih bolezni. Ima pa pomembno vlogo, zato je dobro vedeti, kolikšne so vaše vrednosti. Maščobe v krvi predstavljajo holesterol in trigliceridi. Oboji so v vodi netopni. Za prenos s krvjo po telesu so v posebni obliki, t. i. lipoproteinov. LDL so lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola, HDL pa lipoprotei­ni velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.

Če imate povišan holesterol, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Če se spopadate z odvečno telesno težo, se lahko udeležite tudi delavnic zdravega hujšanja. Odvečna telesna maščoba namreč ni le mrtva teža. Maščobne celice sproščajo številne snovi, ki povečujejo vnetja, spodbujajo odpornost na inzulin in prispevajo k aterosklerozi.

Zato ni nobeno presenečenje, da je debelost med vodilnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. To še zlasti velja za ljudi, ki imajo veliko visceralne maščobe, ki se nabira globoko v trebuhu okoli notranjih organov. Visceralna maščoba je veliko bolj nevarna kot podkožna, ki je tik pod kožo (podkožno maščobo lahko stisnete s prsti). Ni povsem jasno, zakaj, vendar je visceralna maščoba veliko bolj strupena za vaše telo, zlasti za srce in ožilje.

Normalna vrednost indeksa telesne mase je sicer dobro izhodišče, ko premišljujemo o tveganju za razvoj srčno-žilnih bolezni. A ti podatki nikakor niso zadostni. Lahko imate normalen indeks telesne mase, a visok krvni tlak, nizek mišični tonus, povišan holesterol in druge dejavnike tveganja.

Preberite še: Debelost: znan je razlog in ta je zelo preprost

Morda vas zanima tudi: To drevo, ki najverjetneje raste čisto blizu vas, pomaga pri migrenah in drugih tegobah