Ti pregledi vam lahko rešijo življenje

Kako odgovorni smo do lastnega zdravja? Oziroma ali se dovolj zavedamo, da lahko marsikatero resnejšo težavo preprečimo? Na pisna vabila državnih presejalnih programov Svit, Zora in Dora – z zgodnjim odkrivanjem zmanjšujejo umrljivost za rakom debelega črevesa in danke, rakom materničnega vratu in rakom dojk – se je treba odzvati. Brez odlašanja.

SVIT

Po podatkih, zbranih tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za njim povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi.

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Svit – pri navidezno zdravih Slovencih v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove pri­krite krvavitve. Posamezniki s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu opravijo še kolonoskopijo, s katero se ugotovi vzrok krvavitve.

Cilj programa je med navidez­no zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa jo lahko celo preprečimo.

Program Svit poteka od leta 2009. Po podatkih za leto 2022 je bilo vanj povabljenih dobrih 315.000 ljudi, odzivnost na vabila je bila 63,4-odstotna. Najvišja je v goriški regiji – 67,1 odstotka. Med posamezniki s pregledanimi vzorci blata jih je imelo 94,6 odstotka negativen, 5,4 odstotka pa pozitiven izvid presejalnega testa.

ZORA

Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem izbranem osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela za tem rakom, majhna.

Program Zora, ki so ga uvedli leta 2003, je namen­jen odkrivanju rakavih in predrakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, starih od 20 do 64 let. V sklopu programa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Če v zadnjih treh letih ženska iz te starostne skupine ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Cilj programa je zmanjšanje umrljivosti in obolevnosti zaradi tega raka, za kar je potrebna od 70- do 80-odstotna pregledanost žensk iz ciljne skupine.

Slovenija se uvršča med evropske države, ki jim je uspelo vzpostaviti učinkovit presejalni in cepilni program. Predvsem s programom Zora dosega dva od treh ciljev, ki so nujni za to, da rak materničnega vratu ne bo več javnozdrav­stveni problem, k čemur je leta 2018 pozvala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Izpolnjena cilja sta več kot 70-odstotna udeležba žensk v programu Zora in učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 odstotkih žensk, tretji, ki še ni dosežen, je 90-odstotna precepljenost proti človeškim papilomavirusom (HPV). Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu namreč nastane prav kot posledica okužbe s HPV, opozarjajo na NIJZ.

DORA

Letos je minilo 15 let, odkar je bila na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) prva ženska slikana v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora. Danes program predstavlja sinonim za kakovost in evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk, ki mu zaupa že več kot 75 odstotkov vseh povabljenih Slovenk med 50. in 69. letom. Od začetka delovanja do marca letos so opravili 839.170 mamografij in odkrili raka pri 5067 ženskah.

»V programu Dora odkrivamo raka dojk večinoma na začetni stopnji, ko je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Odlični rezultati programa potrjujejo, da je učinkovit in izjemno pomemben za zdravje slovenskih žensk. Uspehov pa ne bi bilo brez zaupanja žensk, ki se zaradi dobre izkušnje in v skrbi za svoje zdravje odzivajo na naša vabila, in usposobljenih sodelavcev. Vseskozi posvečamo veliko pozornost varni in prijazni obravnavi žensk ter ozaveščanju o pomenu udeležbe v presejanju za raka dojk in zgodnjega odkrivanja bolezni.

Trudimo se, da je komuniciranje z ženskami prijazno, da slikanje poteka čim bolj prijetno ter da ženske hitro prejmejo izvide. Veseli me, da danes program deluje po vsej Sloveniji in je s centralizirano vodenim izvajanjem po zahtevnih evropskih smernicah kakovosti enakopravno dostopen vsem slovenskim ženskam v starosti od 50 do 69 let.« Tako je ob obletnici delovanja programa na mednarod­nem simpoziju dejala vodja programa Dora mag. Kristijana Hertl, dr. med.

Strokovnjaki ugotavljajo, da so učinki programa Dora že vid­ni in bodo v prihodnjih letih še bolj, tako v manjšem obsegu zdravljenja kot boljšem izidu bolezni, kar bo vplivalo na večjo kakovost življenja bolnic z rakom dojk, odkritim v programu Dora.

Kakovost in rezultati

Svet Evropske unije je lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki poleg nadgradnje obstoječih programov predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih presejalnih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.

Poročilo EK in OECD ugotavlja, da moramo v Sloveniji več poudarka dati primarni preventivi in raziskavam. Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (rak kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Povezani so tudi z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, pomanjkanjem gibanja in zato preveliko težo ter čezmernim sončenjem.

Preberite še: Tihi znaki, da slabo skrbite zase

Morda vas zanima tudi: Večina ljudi ne zaužije dovolj te pomembne, a redke snovi, vsebujejo jo jajca