Smo res ljudje vse hitrejši in močnejši?

Po tem, ko je Usain Bolt v Riu z neizmerno lahkotnostjo dosegel olimpijsko zlato, se mnogi sprašujejo, kako je to mogoče. Koliko človeško telo še zmore? 

Ko je Roger Bannister 6. maja 1954 eno miljo (1,6 kilometra) pretekel v času 3.59 minute, je bila športna javnost navdušena. Prvič v zgodovini človeštva je namreč nekdo za premagovanje omenjene razdalje potreboval manj kot štiri minute. Upravičeno je bil tedaj ta dosežek proglašen za največji atletski uspeh vseh časov.

Več dejstev o zdravem življenskem slogu najdete na Facebooku.

Dandanes razdaljo ene milje prej kot v štirih minutah vsako leto premaga več tisoč moških, svetovni rekord pa s časom 3:43.13 pripada maroškemu atletu Hichamu El Guerrouju.

Enak trend premikanja meja je sicer zaznati v vseh športnih panogah: od sprinta do teka na dolge razdalje, plavanja, plezanja, kolesarjenja. Iz leta v leto padajo novi rekordi.

Kako je to mogoče?

»Razlogov za to je več,« je povedal dr. Michael Joyner, zdravnik s klinike Mayo in strokovnjak za fitnes ter dodal, da k vse večjim dosežkom ne pripomore splošno napredovanje človeške vrste, temveč skrivnost tiči drugje.

»Začetki načrtnih treningov segajo v leto 1900, od tedaj pa do danes smo odkrili več načinov, kako stvari početi učinkoviteje, hitreje, bolje,« je povedal strokovnjak in dodal, da ob tem nikakor ne gre spregledati tudi intenzivnejših treningov, boljše opreme, izpopolnjene tehnike, osredotočanje na točno določen šport in seveda vse širše množice, iz katerih prihajajo atleti.

Res je sicer, da so tudi posamezniki, ki so močnejši in hitrejši od njihovih prednikov, a so ti prej izjema, kot pravilo. V ozadju izjemnih športnih dosežkov praviloma ni evolucija, temveč trdo delo.

Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock