Slovenke smo na bolniškem dopustu več kot Slovenci

Podatki iz raziskave Eurostata za leto 2020 kažejo, kje se na lestvicah zdravstvenih parametrov gibljemo Slovenci. Sedem od desetih prebivalcev Slovenije je menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro.

Kako smo v letu 2020 ocenjevali svoje zdravje? Po podatkih Eurostata je povprečno sedem prebivalcev držav članic Evropske unije od desetih (starih 16 ali več let) menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro.

Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83 odstotkov) in v Grčiji (78,6 odstotka) ter na Nizozemskem (77,9 odstotka), najnižji pa v Litvi (44,3 odstotka) in drugi najnižji v Latviji (49,7 odstotka).

V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,2 odstotka prebivalcev, kar je bilo nekoliko manj od povprečja v EU.

Vpliv zdravstvene krize na duševno zdravje

Surs navaja, da je bilo 53 odstotkov ljudi, starih 16 ali več let, mnenja, da zdravstvena kriza v 2021, povezana s covidom-19, ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje, 43 odstotkov jih je poročalo, da je nanje vplivala negativno, štiri odstotke pa, da je bil ta vpliv pozitiven.

Ženske so bile po večini tiste, ki so ocenile, da je to stanje negativno vplivalo na njihovo duševno zdravje, poleg tega je takšen odgovor prevladoval v starostni skupini od 16 do 24 let.

Najdlje bolniško odsotni v pomurski in koroški regiji

Leta 2020 so bile ženske v povprečju v bolniškem staležu približno 23 koledarskih dni, moški približno osem dni manj, povprečje na zaposlenega je znašalo 18 dni.

Največ moških je bilo tedaj odsotnih zaradi poškodb (povprečno tri koledarske dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (štiri koledarske dni).

Najdlje so bili po podatkih NIJZ – tako ženske kot moški – bolniško odsotni v pomurski in koroški regiji, najmanj časa pa v osrednjeslovenski regiji.

Neposredni izdatki gospodinjstev za zdravstvo so nizki

V Sloveniji so neposredni izdatki gospodinjstev za zdrav­stvo (samoplačništvo in doplačila) v celotni strukturi tekočih izdatkov za zdrav­stvo sorazmerno nizki, celo med najnižjimi v primerjavi z drugimi državami članicami EU, saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov plačuje iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Po drugi strani je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji nadpovprečen.

Preberite še: 10 čudovitih, a manj znanih učinkov joge

Morda vas zanima tudi: Anksioznost in depresija sta tesno povezani (in zakaj je to pomembno)