Otroci potrebujejo za rast, razvoj in učni uspeh zdravo prehrano

K pisanju me vodi iskrena misel, da vam povem, kako živim jaz, in nikakor ne, kako morate živeti vi. Vsak se odloča po svoje, vsak odgovarja za posledice svojih odločitev. Rada bi vam sporočila tudi naslednje: lepo je biti star in kolikor toliko zdrav, ampak do tam je treba priti po pametni poti. Kozmetika, prehranska dopolnila, že pripravljena hrana, sladoled, čokolada, alkohol, kava, cigarete ... Ne, to ni zame. Hočem biti še dolgo zdrava, da ne bom v breme otrokom.

V življenju nisem porabila niti dveh krem, a je kljub starosti moja koža še vedno gladka, čvrsta in zelo malo starostno pegasta. »Koža mora dihati,« je govorila že moja mama.

V otroštvu so me starši zdravo nahranili. To je vseživljenjska dota. Mi nismo jedli stare hrane iz zamrzovalnih skrinj. Naučili so me delovnih navad, bili so mi dober zgled. S petnajstimi leti sem vzela pot pod noge in šla v svet za kuharsko vajenko v Postojnsko jamo. Ni bilo vedno lahko. Včasih sem bila kot kapitanka na razburkanem morju. Iz dneva v dan sem sprejemala odločitve, kaj in kako bom in česa ne bom. Telo si vse zapomni, moje mi zdaj vrača z obrestmi.

Ampak v to filozofijo je treba trdno verjeti, čeprav se včasih zdiš malo čuden. Vem, da zaradi tega nisem nič manj vredna. Zavedam se, da je moje telo čudovito sestavljeno, iz nešteto niti, ki so med seboj tesno povezane. Vsaka celica potrebuje nekaj dobrega, kaj dobrega, najboljšega, kar ji v danem trenutku lahko dam, da lahko kolikor toliko vzdržujem svoje zdravje – in zdravje svojih najbližjih. Tako mi nekateri poskušajo dopovedati, da kravje mleko ni zdravo ne za stare ljudi ne za mlade, da bom zbolela, če ga bom pila. Jaz pa že vse življenje vztrajam in ga pijem.

Zdrava prehrana je preprosta, našemu letnemu času primerna, sveže pri­pravljena iz svežih ali posušenih živil, brez industrijskih dodatkov, skuhana na zdrav način, v zdravi posodi, in kar je zelo pomembno – z vsaj malo ljubezni do sebe in do drugih.

Kupim tisto v steklenici, ga takoj zavrem in še vroče prelijem v kozarčke, ohladim in dam v hladilnik, kjer me počaka nekaj dni. Mnogi mleka ne smejo uživati, ker so bolni (denimo alergija), ampak jaz sem zdrava ženska. Zakaj me uvrščajo med bolne, če nisem?! Za alergike skrbi zdravnik, zase skrbim sama. Sama nase sem ponosna, da sem šla skozi življenje tako, da sem ostala nerazvajena in odločna. Odkar pomnim, živim zdravo, se zdravo prehranjujem in spoštljivo skrbim zase. In staram se kot stara jablana. Pride veter, dež, nevihta, posije sonce – moje življenjske korenine pa še kar držijo.

Zdrava prehrana je sveže skuhana hrana

Učiteljice in učitelji, profesorice in profesorji so izobraženi ljudje, naše in vaše otroke učijo, kaj je uravnotežena dnevna prehrana po prehranski piramidi. Uravnotežena prehrana ne pomeni, da jemo predjed, juho, glavno jed, sladico, ampak upoštevamo prehransko piramido iz šestih skupin živil: sezonske lokalne zelenjave in sadja, žit, mleka in mlečnih izdelkov, mesa, rib in jajc, orehov in kakovostne maščobe. Pa še to: iz vsake skupine živil moramo pojesti vsaj tri kose, tri žlice, tri pesti. Otroci imajo majhno pest, odrasli večjo. Učijo seveda tudi, da celice od rojstva do smrti po­trebujejo za obnovo naravna hranila in vitamine, ki jih dobimo iz mešane naravne hrane.

Zdrava prehrana je preprosta, našemu letnemu času primerna, sveže pri­pravljena iz svežih ali posušenih živil, brez industrijskih dodatkov, skuhana na zdrav način, v zdravi posodi, in kar je zelo pomembno – z vsaj malo ljubezni do sebe in do drugih.

Nekdaj so ljudje jedli skoraj samo svežo hrano na žlico, niso jedli ničesar postanega. Kaj šele z industrijskimi dodatki, instantno ali zamrznjeno hrano. Zamrznjena hrana je stara hrana. Še posebno nevarna za zdravje je tista, ki jo ljudje zamrzujejo doma, nestrokovno, brez znanja, brez naprav za zamrzovanje, ki jim pravimo šokerji. Šoker je naprava, ki v nekaj sekundah s pomočjo dušika živilo ali jed izredno hitro zamrzne, potem pa se shrani v zamrzovalno skrinjo. Ljudi vprašam, kje so dobili recept oz. strokovno navodilo za zamrzovanje, in odgovor je vedno isti: »Tako je delala že moja mama.« Lonček od jogurta ali skute, zavezano z elastiko ali v tanko vrečko, pa bo, kar bo. Po vseh knjigarnah sprašujem, ali imajo knjigo, kako pravilno zamrzujemo meso, sadje, zelenjavo, gobe ... Nimajo, mi pravijo.

Obstajajo vsi mogoči tečaji, tečajev, kako se pravilno zamrzuje, pa ni. Tabu že dolgo let. Teh veščin tudi mene nihče ni naučil, čeprav sem obiskovala gostinsko šolo, opravila veliko raznih tečajev priprave in shranjevanja živil oz. hrane. Tega, kako pravilno zamrzujemo, pa ne. Včasih me kdo vpraša, kako naj kaj zamrzne, in odgovorim, da ne znam. »Kako ne znaš, saj si kuharica?« je nejeveren. Ja, kuharice kuhamo iz svežih živil, odgovorim.

Mnogi dajo živila, denimo gobe ali meso, kar v navadno vrečko, nekateri izsesajo zrak, misleč, da se tako zamrzuje za dalj časa, pa se ne, saj niso dodali nobenega konzervansa. Pravijo, da je domače »po domače«. Narobe, zelo narobe. Nobene deklaracije, niti datuma, kdaj smo shranili in do kdaj je nekaj užitno, največkrat to potem jedo s pretečenim rokom. Jaz jim rečem: »Tako hrano jejte odrasli, ampak prosim vas, da z njo ne hranite otrok. Otroci potrebujejo za rast, zdrav razvoj in učni uspeh tudi in predvsem zdravo prehrano. Če ne bo zdrave mladine, ne bo pokojnine.«

Industrija zamrzuje živila ali hrano pravilno, v nadzorovani atmosferi. Ima navodila strokovno usposobljenih ljudi, zakone, predpise in kazni. Doma pa ni nič od tega, največkrat gre zamrzovanje »po domače« od ust do ust, brez vsakega nadzora.

Ozimnico shranjujemo v sladkor, sol, kis, olje, mast, žganje ali pa živila posušimo, da odvzamemo vlago, in jih pred uporabo namočimo.

Zamrzovalne skrinje so požiralniki elektrike in kaj, če zmanjka elektrike? Ali smo pripravljeni? Še najbolje bomo naredili, če skrinjo čim prej izklopimo, pa bomo bolj zdravi, začeli bomo jesti in shranjevati živila kot nekoč ali pa bomo v klet namestili hladilnik, da bodo izdelki shranjeni dalj časa na enaki temperaturi, oziroma kupili zamrznjena živila, ki jih je že proizvajalec primerno shranil.

Kaj bomo jedli v hladnejšem obdobju leta?

Moj nasvet je: hrana naj bo skuhana iz svežih živi, ne iz zamrznjenih, če ni drugega, so krasne jedi jajca na oko, korenčkova juha z zdrobom, kuhana zelenjava, mlečna kaša .... Zamrznjena hrana vsebuje zaradi »starosti« malo hranil, rud­nin in vitaminov, zato nas ne bo ogrela, ko bo zunaj hladno, ravno nasprotno.

Zimske jedi skuhamo iz naravno konzerviranih živil: kislo zelje ali kisla repa, posušene stročnice – fižol, čičerka, suhi grah, suhi paradižnik ali korenje, suhe ali vložene gobe, orehova jedrca, posušeno sadje. Denimo, suha naribana jabolka starih sort za jabolčni štrudelj so odlična, vam rečem.

Ozimnica naj bo v kozarcih ali posušena. Vse to na policah. Tudi če pride poplava ali zmanjka elektrike, bomo imeli kaj vzeti v roke, še posebno če imamo otroke. Lačne otroške oči so drugačne kot site.

Domač kruh lahko jemo več dni, industrijski kruh in pekovsko pecivo sta razen zapakiranega užitna samo en dan, če ostane kaj neprodanega, peljejo na uničenje. Domači rezanci in močnate jedi, kot so njoki, cmoki, polenta ali žganci, mlečni močnik, usukani močnik, mlečni riž, so lahko glavna jed in potem še kaj malega za zraven, denimo sir »na pomfri«. Nič ni treba kuhati, nič pomivati, a bo nekaj mlečnega (kalcija) iz prehranske piramide. Pecivo iz finega kvašenega testa – buhteljni ali šarkelj –, praženec, palačinke, rižev narastek, jabolčni zavitek so užitni tudi več dni, če sami naredimo testo, medtem ko so peciva, pripravljena iz industrijskih test – zamrznjeno listnato ali vlečeno –, peciva s pecilnim praškom ali sodo užitna samo en dan. Pecilni in soda sta za čiščenje, kar je za čiščenje, pa ni za kuhanje in peko. To je moje mnenje.

Še dober nasvet. Če smo zamesili kruh in zmanjka elektrike (ali na taborjenju, na barki), damo hlebček kuhat v vodo ali nad soparo, če ima soparnik velike luknje. Hlebček iz 25 dag moke kuhamo 25 minut.

Od sadja v jesenskem in zimskem obdobju velja omeniti suhe slive, fige, jabolka, hruške, rozine, dateljne, pa tudi orehova, lešnikova ali mandeljnova jedrca. Naj jedilniku naj bodo sveže zimske morske ribe ali konzervirane ribe v oljčnem olju. Jajce je najbolj hranljivo živilo tudi pozimi.

DOMAČ POMFRI

»Ne delam reklame za pomfri. Vem pa, da če je pravilno pripravljen in ni prepogosto v obroku, ni strupen. Mnogi še vedno dajejo krompir v vroče olje. Krompir je živilo, ki ga najprej operemo v vroči vodi, da odplaknemo škrob, posušimo, stresemo v suho toplo ponev, še malo posušimo, odmaknemo z ognja, dodamo za mezinec hladnega olja ali dve žlici ekološke masti, pokrijemo z drugo črno ponvijo ali črnim pokrovom in pečemo približno 25 minut. Zamrznjen pomfri, ribje ali piščančje palčke so industrijski izdelek in jih moramo dati v veliko količino vročega olja in samo pogrejemo. Cvrtniki (friteze) so za zamrznjene izdelke.«

FIGOVA MARMELADA

»Fige hitro 'zavrejo', zato jih skuham v marmelado takoj, ko jih naberem. Kilogramu sladkih fig dodam 20 dag sladkorja. Figam odrežem pecelj, obrežem, če je kaj zelenega ob njem, in narežem na manjše koščke. Na dno črne posode z dobrim loščem dam sladkor, fige in kuham približno pol ure. Ko spustijo vodo oz. figov sok, ga s pomočjo cedila ali globoke penovke z zajemalko prelijem v vroč kozarec in zaprem z novim pokrovčkom. Z njim prelivam praženec, rižev narastek ali ga dodam jogurtu ali skuti. Preostale fige še nekaj minut kuham, da se marmelada zgosti. Vse skupaj kuham približno uro, ker sem vmes odlila figov sok. Gosto marmelado skozi lij nalijem v vroče kozarčke, zaprem z novimi vročimi pokrovčki in jih postavim nazaj v vročo vodo, kjer so se greli kozarčki. Pokrijem, ko voda zavre, ugasnem in malo počakam. Še enkrat zatisnem pokrovčke in kozarce zložim v hladilno torbo in pokrijem z odejico, da se počasi ohladijo. Včasih so marmelade in mezge kuhali več ur, dokler se ni sok povsem pokuhal. Žal sta se sadje ali zelenjava tako prekuhala.

Imam dober nasvet: kmalu bodo zrele tudi nešplje. Imajo tri drobne koščice, ki jih zelo težko odstranimo. Jaz nešplje malo pokuham in stisnem s stiskalcem za krompir. Ven gre, kot bi mlela meso. Dodam sladkor in še malo kuham. Odlična marmelada.«

PŠENIČNI MLEČNI MOČNIK – ZDROB

»V kozico dam 2 dag masla ali kakovostnega olja. Ko se stopi, dodam liter kravjega mleka, 2 žlici sladkorja ali medu in ščepec soli. Ko mleko skoraj zavre, dodam 5 dag presejanega pšeničnega zdroba in z metlico za stepanje razmešam v gladko zmes. Na blagem ognju pokrito kuham 20 do 25 minut. Jemo lahko tudi kot hladno jed, prelito s toplim mlekom, žitno kavo ali kakavom.«

* Emilija Pavlič je svetovalka za prehrano, kuharska mojstrica in avtorica kuharice Za otroke kuhajmo zdravo, ki je posodob­ljena z recepti dosegljiva tudi v digitalni obliki. Knjiga Mamica, nauči me kuhati v slovenščini je razprodana, na voljo je v angleščini.

Preberite še: Tako boste otrokom približali zdravo prehrano

Morda vas zanima tudi: Prehranske goljufije: Ko živila, kupljena v trgovini, niso to, kar bi morala biti