Kdaj je čas, da zaradi nespečnosti poiščemo pomoč? (nasvet strokovnjaka)

Kako vedeti, kdaj je čas, da poiščemo pomoč zaradi nespečnosti?

Pomembno je, da se zavedamo opozorilnih znakov, ki kažejo na resnost težav s spanjem in namigujejo, kdaj je čas, da poiščemo strokovno pomoč.

Na primer, težave s spanjem, ki trajajo daljše časovno obdobje in vplivajo na naše vsakdanje življenje, lahko vodijo do zmanjšanja kakovosti življenja, poslabšajo sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti in nasploh negativno vplivajo na naše telesno in duševno zdravje.

Če imate težave s spanjem, ki so povezane s stresom ali drugimi življenjskimi dogodki, kot so izguba službe, ločitev ali smrt ljubljene osebe, je pomembno poiskati strokovno pomoč.

Ženske 1,4-krat pogosteje poročajo o simptomih nespečnosti kot moški. 

»Študije kažejo, da ima približno ena od štirih žensk simptome nespečnosti. Pri ženskah z nespečnostjo obstaja večje tveganje za nekatere zdrav­stvene težave, vključno s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom. Ženske pogosteje trpijo za depresijo, ki je povezana z neprespanostjo,« je mogoče prebrati na vaši spletni strani mojpsihoterapevt.si. Ali to pomeni, da ženske pogosteje trpijo za to težavo kot moški? Zakaj

Nespečnost je motnja span­ja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol. Kljub temu raziskave kažejo, da so ženske bolj nagnjene k njej kot moški. Študija, ki je potekala na Finskem, je proučevala razlike med spoloma pri simptomih nespečnosti na populaciji večjega števila odraslih dvojčkov.

Ugotovili so, da so ženske 1,4-krat pogosteje poročale o simptomih nespečnosti kot moški. Navajale so težave s spanjem in pogostim zbujanjem.

Poleg tega so poročale o večji utrujenosti, zaspanosti čez dan in pogostejši uporabi uspavalnih sredstev v primerjavi z moškimi.

Raziskovalci so predlagali več dejavnikov, ki lahko prispevajo k tej razliki med spoloma, med njimi so hormonske spremembe med menstrual­nim ciklom, nosečnostjo in menopavzo, pa tudi višja stop­nja stresa, depresije in anksioznosti pri ženskah.

Nespečnost vodi v začarani krog, vemo, da je časa za spanje vse manj, nas pa naslednji dan čaka delo, morda sestanek ali izpit. Prav je, da smo v teh primerih do sebe prizanesljivi, sočutni, ne pa da se s seboj borimo. A to si je lažje reči, ko je zunaj dan, kot potem, ko pade noč ...

Nespečnost je lahko izjemno frustrirajoča in stresna izkušnja, zato je pomembno, da se soočamo z njo na sočuten in ljubeč način. To pomeni, da se ne obsojamo ali krivimo zaradi nje, temveč namesto tega poskušamo vaditi sočutje do sebe in sprejmemo svoje občutke.

Eden izmed načinov, kako se lahko spo­primemo s težavami, je, da vadimo sprostitvene tehnike, kot so globoko dihanje, meditacija ali joga. Te tehnike pomagajo pri obvladovanju stresa in tesnobe, ki lahko prispevata k nespečnosti.

Pomembno je, da smo pozorni na negativne samogovore in kritične misli, ki se pojavijo, ko imamo težave s spanjem. Namesto da se borimo proti njim, se moramo naučiti, da se odzovemo na sočuten način.

Popoln spanec ni vedno mogoč, zlasti v obdobjih stresa ali kadar imamo naslednji dan pomembne naloge. Namesto da težimo k popolnosti, se raje osredotočimo na to, da si zagotovimo čim več počitka in sprejmemo, da bomo morda naslednji dan utrujeni. Spomnite se, da niste sami in da obstaja veliko virov pomoči, ki vam lahko olajšajo odpravljanje težav.

Kako je nespečnost povezana s stresom?

Stres je eden najpogostejših vzrokov za nespečnost. Različni stresni dejavniki, kot so delovni pritisk, finančne težave, težave v odnosih ali z zdravjem, lahko povzročijo povečano izločanje stresnega hormona kortizola, kar vpliva na povečano budnost in otežuje spanje.

Večje tveganje za nastanek nespečnosti je pri poklicih, ki imajo neredne urnike, izmensko delo, daljši delovnik in visoko raven stresa. Ti delavci so pogosto izpostavljeni motnjam v ciklu spanja in budnosti, kar lahko privede do nespečnosti in drugih težav s spanjem.

Kaj pa nočno delo, kako vpliva na spočitost človeka?

Nočno delo moti naravni ritem telesa, ki spodbuja budnost podnevi in miren spanec ponoči. Zaradi zakasnitve notranje ure telesa lahko težje zaspimo in ostanemo budni čez dan, saj telo proizvaja višje ravni hormonov budnosti, kot je kortizol, ki se običajno tvorijo čez dan.

Delo ponoči lahko moti pro­izvodnjo hormona melatonina, ki uravnava cikle spanja in budnosti, kar lahko povzroči nespečnost, čezmerno zaspanost in zmanjšano kognitivno delovanje.

Človeško telo je naravno programirano, da zaspi ponoči in ostane budno podnevi, zato spanje čez dan ne more povsem nadomestiti spanja ponoči.

Kaj lahko stori nekdo, ki še nima težav z nespečnostjo, da pa ga ne bi pestile kdaj pozneje?

Pomembno je v svojo dnevno rutino vključevati zdrave spalne navade, kot so sproščujoče dejavnosti pred spanjem, na primer branje ali topla kopel.

Po možnosti se vsak dan zbujamo in odhajamo spat ob isti uri, tudi ob vikendih, da ohranjamo svoj spalni ritem. Poskrbimo, da je naša spalnica hladna, temna in dobro prezračena.

Pred spanjem se izogibamo kofeinu, nikotinu, alkoholu, velikim obrokom in uporabi elektronskih naprav.

Včasih lahko pomaga, če si pred spanjem zapišemo svoje skrbi in obveznosti v dnevnik ali na seznam opravil, da o njih ne bomo razmišljati, ko bomo ležali v postelji. Spanje nam pomaga, da se napolnimo z energijo in se pripravimo na nov dan.

Preberite še: Sanja Rozman: Vedenjski vzorci, ki jih oblikujemo v otroštvu, so kot zapor

Morda vas zanima tudi: Ajda Rotar Urankar: Ko je bilo najtežje, mi je ta stavek neskončno pomagal