Kašljamo vedno v rokav

Prihaja čas prehladnih obolenj. Kako jo bomo odnesli, pa ni odvisno samo od našega imunskega sistema. Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo pri kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo.

Pogosto je prenos posreden, in sicer prek onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Naslednji, ki se bo dotaknil teh površin, bo prenesel virus na svoje roke in z rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico), tako bo prejel virus in lahko tudi zbolel. Zato je umivanje rok izjemno pomembno.

Upoštevajmo osnovna hi­gienska navodila – kašljanje v dlan denimo poveča možnost, da bomo okužbo prenesli na svoje bližnje. Kašljamo vedno v rokav.

Po uporabi papirnate robce odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine. Prav je, da smo doma in se izogibamo tesnejših stikov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj ne uporablja istega pribora, kozarcev, brisač, da ne okuži družinskih članov.

Pri prehladu je povišana temperatura redka

Če ne vemo, ali imamo gripo ali prehlad, si zapomnimo, da je eden najznačilnejših znakov gripe visoka vročina, ki lahko doseže tudi 40 stopinj Celzija ali več in traja od tri do štiri dni. Pri prehladu je povišana temperatura redka. Če se že pojavi, je povišanje blago. Gripo običajno spremljajo glavobol in bolečine v mišicah, utrujenost; pri prehladu tega ni.

Med najpogostejšimi simptomi prehlada sta poleg izcedka iz nosu boleče in vneto grlo (običajno ga spremljata še oteženo govorjenje in hripavost) ter vnetje žrela. Ljudje pogosto pospravimo vnetja in okužbe zgornjih dihalnih poti v isti koš. Pekoče žrelo je najpogosteje začetek navadnega prehlada ali gripe, zlasti ko se kmalu po nastanku bolečine pojavijo še drugi simptomi, kot so kihanje, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura in utrujenost.

Ne poskušajte preprečiti kihanja

Čeprav gre za simptome navadnega prehlada, moramo pri hripavosti (mogoče vnetje glasilk), oteženem požiranju (mogoč problem z mandlji), glivičnih obolenjih v ustih ali povečanih vratnih bezgavkah, ki jih ne spremljajo drugi simptomi prehlada, poiskati nasvet in pomoč zdravnika.

Pri blažjih oblikah vnetij ali okužb si lahko pomagamo sami. Pri zmanjšani telesni odpornosti, kroničnih obolenjih, negativnih vplivih okolja in virusnih okužbah se obrambna sposobnost sluz­nice žrela zmanjša in dopusti čezmerno razmnoževanje mikroorganizmov, to pa vodi v vnetja in okužbe zgornjih dihalnih poti. Za konec še zanimivost o kihanju: ima podobno funkcijo kot kašljanje. Ko nam denimo v obraz puhne prah, živčne celice v nosu sporočijo možganom, da ga je treba odpihniti.

Toda kihamo tudi zato, da bi se znebili mikroorganizmov, ki se množijo v nosnih poteh, na primer pri prehladu. Nasvet! Ne poskušajte preprečiti kihanja. Ko zadržite sunek zraka, ki potuje s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, lahko patogeni skozi evstahijevo cev pridejo v sred­nje uho in tam izzovejo nevarno okužbo.

Preberite še: Kaj se zgodi, če med prebolevanjem gripe ali prehlada pijemo kavo

Morda vas zanima tudi: Večini ljudi primanjkuje magnezija, v tem živilu pa ga je veliko