RSV: Pogost virus, ki pa zelo ogroža dojenčke

Ker so bili prejšnjo zimo otroci zaradi razglašene epidemije večinoma doma in z omejenimi stiki, se je zdaj nepričakovano zgodaj začela sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in drugih respiratornih virusov. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja.

Zavarujmo dojenčke

Najbolj RSV torej ogroža dojenčke zaradi velikosti njihovih dihalnih poti. »Najbolj ogroženi so nedonošeni otroci, dojenčki pod šestim mesecem starosti ter tisti, ki imajo kronične bolezni srca ali pljuč,« nam je povedal Denis Baš dr. med., specialist pediatrije iz klinike Juventina. Dr. Baš staršem, ki imajo dojenčka, priporoča, da starejši sorojenec v jesensko-zimskem času ne obiskuje vrtca.

Kot piše Nacionalni institut za javno zdravje (Nijz) gre za zelo nalezljiv virus, ki se lahko širi s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom. Kot starši lahko z nekaj ukrepi pomagate zmanjšati tveganje za okužbo z RSV, tako doma kot zunaj doma poskrbite za higieno rok, preden primete otroka. Če ste prehlajeni ali imate vročino, morate vedeti, da lahko s poljubljanjem dojenčka okužite z RSV. Dojenčka zato raje samo nežno objemite ali ga pobožajte po glavi. Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, pazite, da se dojenčku ne približajo. Pazite, da se ljudje z znaki prehlada ali vročino ne približajo otroku. Otroka ne jemljite s seboj tja, kjer je veliko ljudi (v vrtce, nakupovalna središča, na velika družinska srečanja …). Prav tako so na Nijz zapisali, da do drugega meseca otrokove starosti odsvetujejo obiske.

Kako prepoznamo okužbo

Znaki okužbe z RSV se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada.

»Respiratorni sincicijski virus povzroča okužbe zgornjih in spodnjih dihal predvsem pri mlajših otrocih. Največkrat se začne kot prehlad (izcedek iz nosu, bolečine v žrelu) nato pa se začne suh, dražeč kašelj, povišana temperatura. Pri nekaterih pa se razvijejo znaki bronhiolitisa in bronhitisa, ko gre okužba na pljuča in otrok težko diha, piska in hrope. Nekaterim pomagajo inhalacije ali vpihi zdravila za razširjanje dihalnih poti (Ventolin), čiščenje nosu s fiziološko raztopino ter skrb za zadosten vnos tekočine,« svetuje pediater.

Če se kljub omenjenim ukrepom stanje poslabšuje, otrok potrebuje zdravljenje s kisikom v bolnišnici ter v najhujših primerih umetno predihavanje z aparati.

Otrok, ki preboleva blažjo okužbo, mora ostati vsaj pet do sedem dni v domači oskrbi, skrbeti moramo za zadosten vnos tekočine, redno na tri ure čistiti nos s fiziološko ali hipertonično raztopino ter zniževati temperaturo zaradi otrokovega ugodja.

Kako prepoznamo dihalno stisko

»Pri dojenčku se lahko dihalna stiska pokaže z apnoičnimi atakami, ko ima otrok med dihanjem daljše dihalne premore, pomodreva. Ali pa ima močno povišano frekvenco dihanja v spanju (nad 40 na minuto), ugreza jamico pod vratom, diha s trebuhom. V tem primeru je nujen obisk pri zdravniku,« pojasnjuje dr. Baš.

Preberite še: Kaj si izkušena pediatrinja želi, da bi vedela vsaka mama

Morda vas zanima tudi: Pet načinov, kako po počitnicah uvesti dobro spalno rutino