Zdravnica, na pomoč: Ali otroku dodajati vitamine v obliki prehranskih dodatkov?

V novi rubriki bo zdravnica Simona Korenčan dr. med., ki je bila 2016-2017 zaposlena na Pediatrični kliniki kot specializantka pediatrije redno in brezplačno odgovarjala na vaša vprašanja na temo splošnega zdravja otrok. Če imate glede zdravja svojega otroka kakršnokoli vprašanje, nam lahko pišete na micna@delo.si v predmet e-pisma pa napišite Zdravnica, na pomoč. Vaše vprašanje bomo objavili povsem anonimno.

Pozdravljeni Mojca,

Otroci z normalno prehrano ne potrebujejo prehranskih dodatkov. Prehranski dodatki pri otroku, ki nima prehranskih omejitev in posebnih diet, so bolj zdravilo za mamo kot za otroka. Starši so namreč ob dajanju prehranskih dodatkov otroku mirni, ker živijo v prepričanju, da je otrok prejel vsa potrebna hranila.

Težava pa nastopi pri tem, da pri večini izdelkov na tržišču otrok prejme ogromno škodljivih snovi s prehranskimi dodatki in le nekaj hranljivih, ki bi jih že tako brez večjih težav lahko otrok zaužil v obliki hrane. Poleg tega se potrebna hranila iz hrane absorbirajo bolje kot iz prehranskih dodatkov.

Drugi veliki omejujoči dejavnik pri jemanju prehranskih dodatkov za otroke je ta, da imajo nezrele organe in počasnejši metabolizem ter posledično slabše izločevalne sposobnosti primesi, ki so v prehranskih dodatkih. V kapsuli ali v tableti je le približno 5 % aktivne učinkovine, drugo so pomožne snovi: drsila, emulgatorji, polnila, umetne arome in barvila, sredstva proti strjevanju, veziva itd., za katera se je domnevalo, da so neškodljivi. Farmacija pomožne snovi potrebuje za lažji tehnološki proces, za zagotavljanje delovanja, stabilnosti lastnosti glavne učinkovine in tudi, da so sestavine bolj privlačne na pogled (skoraj prazna kapsula je videti čudno, kajne).

Ni mišljeno, da se aditive uživa vsak dan, do česar prihaja z vsakodnevnim/pogostim dopolnjevanjem prehrane s prehranskimi dopolnili in uživanjem ultraprocesiranih živil.

Eden zelo pogosto uporabljenih aditivov v prehranskih dodatkih je polisorbat 80, za katerega so dokazali, da povzroča vnetje v črevesnem epiteliju in metabolni sindrom.

Otroci imajo nezrele organe in počasnejši metabolizem ter posledično slabše izločevalne sposobnosti primesi, ki so v prehranskih dodatkih.

Na kakšne načine vplivajo ostali aditivi snovi na epitelij črevesja in/ali so tudi disruptorji oziroma motilci hormonskega in živčnega sistema, znanost šele odkriva.

Obstajajo znamke prehranskih dodatkov, ki uporabljajo zgolj naravna sladila in aditive, v izogib reklami in obsojanju, ki s tem pride, vam svetujem, da po teh znamkah povprašate v lekarni ali v kakšnih organskih trgovinah.

Kdaj torej dodajati otroku hranila v obliki prehranskih dodatkih? V času povečanih potreb po mikrohranilih - npr. ko zbolijo, kadar so ostali družinski člani bolni in pričakujemo, da lahko tudi naš otrok zboli, pred zimo, po ali pred operativnim posegom ali v obdobju, ko mu ne moremo zagotoviti kvalitetne prehrane (dopust, potovanja, stresni dnevi). V teh primerih lahko pomagamo otroku pri izboljšanju imunskega odziva z dodajanjem določenih prehranskih dodatkov. Pri le-teh moramo vedno paziti, da ne prekoračimo priporočenega dnevnega odmerka.

Da bi se izognili dolgemu seznamu prehranskih dodatkov, ki jih ‘morate’ dodati vašemu otroku bom naštela najbolj smiselne.

Cink: element v sledovih, pomemben za imunski, živčni in reproduktivni sistem. V hrani ga najdemo v oreščkih, semenih, stročnicah in mesu. Jemanje cinka skrajšuje čas prehlada, vnetje in oksidativni stres. Pazite, da ga ne dodajate več, kot je priporočeno, saj lahko prevelik vnos cinka povzroči pomanjkanje bakra.

Magnezij: poleg svojih mnogih drugih vlog, vpliva tudi na humoralno (protitelesa) in celično imunost (T limfociti).

Vitamin D: ima protivnetno in proti-avtoimuno delovanje in modulira prirojen in pridobljen imunski odziv.

Vitamin C: ima pomembno vlogo pri imunskem odzivu, tvorbi kolagena in s tem posledično na tvorbo zdrave kostnine.

Splošna podpora imunskem sistemu: sirup črnega bezga - bogat z  flavonoidi, antocianini, fenolno kislino, vitaminom C in prehranskimi vlakninami. Na študiji narejeni na odraslih ljudeh je 5 dnevno jemanje ekstrakta črnega bezga skrajšalo simptome prehlada za 4 dni. (dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15080016/)

Kašelj: trpotčev čaj, čaj navadnega sleza, eterično olje sivke v difuzor ali vlažilec zraka (nekoliko blaži dražeč kašelj).

Zdrava črevesna flora: spodbujamo jo z zdravo hrano (prebiotiki) v obliki fermentirane hrane (jogurt, kefir, kislo zelje), zelene zelenjave in prebiotičnimi vlakninami (npr. oves)

2x letno lahko pri sebi in otroku izvedete probiotični tretma z vsakodnevnim 2 mesečnim jemanjem probiotikov. To so specifični mikroorganizmi, ki imajo pomembno vlogo imajo delovanju imunskega sistema ter sintetiziranju protimikrobnih snovi. Pomagajo tudi pri presnavljanju hrane, sintetizirajo vitamine, aminokisline, kratkoverižne maščobne kisline ter skrbijo za črevesne celice.

Hidracija: voda sestavlja kar 96 % limfe, pomembna je tudi za lažje izločanje sluzi iz dihal.

Naštetim stvarem bi sledili vitamin A, vitamin B6, vitamin E, glutamin in drugi. Vsa hranila, ki sem jih naštela, lahko otrok zaužije z uravnoteženo prehrano, zato nima smisla, da bi si pisali dolg spisek prehranskih dodatkov, ki jih ‘morate’ kupiti za vsakodnevno jemanje.

Lepo vas pozdravljam,

Simona

https://www.instagram.com/simonakorencan.dr.med/