17.6.2021 ob 5:15 | Foto: Gettyimages
Pozdravljeni.
Pišem vam, ker sem že povsem obupana in ne vem, kaj naj naredim glede svojega sina. Moj 16-letni sin se je že nekaj časa nazaj začel oddaljevati od mene. Vedno manj se pogovarja z mano, vedno več časa preživi v svoji sobi. Najprej sem mislila, da je samo faza, zdaj pa ne vem več, kako naj sploh pridem do njega. Samo kregava se še, vse ga zmoti, videti je, kot da je ves čas jezen name.
Luka je bil vedno dober fant, imela sva v redu odnos, tudi po ločitvi od Lukovega očeta. Ne razumem, kaj se je zgodilo, da se je tako spremenil. Skrbi me, ali se z Luko dogaja kaj hudega, ima morda kakšne težave? Obupana sem, saj mi sin pomeni največ na svetu. Kaj naj naredim?
Lepo pozdravljeni,
Hvala za vprašanje. Govorite o spremembi vašega odnosa s 16-letnim sinom, kjer doživljate, da se sin od Vas postopoma vse bolj oddaljuje. Odnos je postal konflikten, sami pa si ne znate razložiti, kaj bi lahko bil razlog za to. Drugih sprememb pri sinu ne opisujete.
Najstništvo predstavlja za mladostnika obdobje hitrih sprememb. Poleg hormonskih sprememb se pospešeno razvijajo mladostnikovi možgani, spremeni se njihov pogled na svet, nase in na druge- tudi starše. Odnos med mladostnikom in staršem postaja enakopravnejši, zrelejši, kar pa marsikateremu staršu predstavlja izziv.
Govorite o prepirih, ki jih imata s sinom. Je možno, da bi poskusili izstopiti iz bitke moči (kdo ima prav, komu se dogaja večja krivica)? Moč starša ni v boljših argumentih, temveč v tem, da preseže sam konflikt. Če ste razburjeni, se lahko umaknete, se poskušate umiriti ter pogovor nadaljevati kasneje? Če zmorete, potem poskušajte razumeti, kaj Vam sin sporoča: kaj mu je pomembno, kaj ga je tako razjezilo, kje se počuti neslišan ali nerazumljen?
Staršem pogosto svetujem, naj poskušajo (p)ostati odprti do tega, v kakšnega odraslega se spreminja njihov otrok.
Adolescenca je priložnost za prestrukturiranje odnosa med staršem in odraščajočim otrokom. Separacija mladostnika od starša je naraven proces in omogoča mladostniku, da s pomočjo vrstniških odnosov razvija lastno identitetno, avtonomnost in samostojnost. Staršem pogosto svetujem, naj poskušajo (p)ostati odprti do tega, v kakšnega odraslega se spreminja njihov otrok. Spodbujam njihovo radovednost do tega, kako najstnik razmišlja in zakaj, kaj mu je/ni všeč, kaj mu je pomembno, zakaj se odloča tako kot se in kdo postaja …
Ko enkrat odnos ponovno postane bolj zaupljiv, boste morda lahko odprli tudi temo ločitve. Se je sinov pogled na ločitev v času od le-te spremenil. Se mu zdi, da se je njemu ali kateremu od vaju z očetom zgodila krivica? To so pomembna vprašanja in njegovo razmišljanje je pomembno slišati in sprejeti, tudi če je vaše mnenje o vsem tem drugačno. To ne pomeni, da svojega mnenja in stališč ne smete izraziti. Je pa pomembno, da se spoštuje mnenje mladostnika in sprejme njegova doživljanja.
Seveda pa moramo biti starši ob vseh spremembah, tako v odnosu kot v vedenju mladostnika pozorni tudi na resnejšo stisko, ki je lahko v ozadju teh sprememb. Še posebno, če poleg omenjenega opazimo tudi upad volje in motivacije, izogibanje šolskim in drugim obveznostim, odmik od vrstnikov, umikanje v sobo, povečano razdražljivost, spremenjen ritem spanja in budnosti, zmanjšan ali povečan apetit ter znake avtoagresivnosti. V teh primerih je smiselno poiskati strokovno pomoč psihologa ali psihiatra za otroke in mladostnike. K mladostniku pristopimo sočutno in z razumevanjem, povprašamo o stiski in ponudimo pomoč. Pri tem je pomembno, kako pomoč ponudimo, saj bo mladostnikov prvi odziv pogosto obramben, še posebno če bo razumel sporočilo, da je z njim nekaj narobe. Namesto tega se lahko mladostnika spodbudi k skupnem razmišljanju o tem, kaj so prednosti in slabosti strokovne pomoči in kje sam vidi, da bi mu pomoč lahko prišla prav.
V upanju, da Vam bo odgovor prišel prav, Vas prijazno pozdravljam,
Lina Klanšek, zdravnica, psihiatrinja za otroke in mladostnike
Inštitut Ljubeča družina
https://www.facebook.com/ljubecadruzina
Psihiatrinja za otroke in mladostnike Lina Klanšek bo redno odgovarjala na vaša vprašanja na temo mladih in duševnih stisk. Svetovanje ni namenjeno le staršem, javite se nam lahko tudi mladi, ki čutite stisko in imate za zdravnico vprašanje. Pišite nam na micna@delo.si v predmet e-pisma pa napišite Zdravnica, na pomoč. Vaše vprašanje bomo objavili povsem anonimno. |
oddajte komentar