V življenju nimam stvari, ki bi se jih resnično veselila (nasvet strokovnjaka)

Njeno pismo se glasi:

Pišem, ker se v življenju nikoli nisem prav dobro znašla. Nič, kar počnem, me ne izpolnjuje, v vsem pa vztrajam, ker vem, da je lahko še huje (sodeč po preteklosti in izkušnjah drugih).

Imam dolgoletnega partnerja, do katerega čutim naklonjenost in navezanost, a ne vem, če dosti več. Pred njim sem imela nekaj intenzivnih zvez, ki so mi dajale več, a me obenem povsem izčrpale. Z njim pa je bilo vedno vse tako lahkotno, da sem v zvezi vztrajala. Zdaj mi zvoni biološka ura in ne vem, ali naj sprejmem praktično odločitev, in imam otroka z njim, ali čakam na nekoga, s katerim bi si to bolj želela, in na koncu, po vsej verjetnosti, ostala brez otrok.

Drug problem. Imam službo, ki nudi številne bonitete (dobra plača, urnik, itd.), a od mene zahteva preveč. Ne vem, ali jo naj pustim in se odpovem vsem ugodnostim, ki so plod dolgoletnega izobraževanja, ali naj vztrajam, saj je veliko slabših služb. Želim si bolj umetniškega poklica, a se tudi nisem pripravljena odpovedati finančni stabilnosti, saj iz lastnih izkušenj vem, da je brez slednje svobode še manj.

Trenutno nimam niti ene stvari, ki bi se je resnično veselila. Ob prijateljih se počutim osamljeno. Najraje bi spakirala kovčke in odšla v tujino, a vem, da bi sčasoma obžalovala, da se nisem odločila za materinstvo.

Odraslo življenje se mi ne zdi nič drugega kot stalen boj in izbiranje med manj slabimi možnostmi. Kako sklepati odločitve, če se nobena ne zdi pravšnja?

Odgovarja Samo Babuder, psihoanalitični psihoterapevt: Ustvarite pogoje, ki vas bodo osrečili

Za boljše razumevanje vašega položaja je pomembno, da ocenimo, v katerem življenjskem obdobju ste. Treba se je namreč izogniti domnevam o tem, ali vas je dosegla kriza srednjih let, ali pa je treba iskati vzroke za vaš občutek neizpolnjenosti in odsotnost življenjske radosti drugje.

Kriza srednjih let bi, kot pomemben psihološki fenomen, namreč razjasnila nekatere stvari. Glede na to pa, da se odločate za materinstvo, lahko domnevamo, da ste mlajši in se vam še ni treba spopadati z omenjenim pojavom.

Odraslo življenje v marsičem resnično spominja na stalen boj, kot ste napisali. Razlog za to gre iskati v genetiki, vzgoji in v vrednostnih sistemih naše kulture. Ljudje smo družabna bitja in naše dobro počutje je odvisno od tega, kako nas sprejema naša okolica. V najzgodnejših letih so to naši starši. Če nas ne sprejemajo najbolje, potem se trudimo na vse kriplje, da bi jim ustregli.

Starši na nas prenašajo kulturne vrednote: biti moramo uspešni, izobraženi, imeti dober socialni status in veliko denarja. Če te vrednote prevladujejo nad drugimi, kot so sočutje, empatija, skrb za sočloveka, spoštovanje različnosti, skromnost itd., potem v odraslost vstopimo kot gladiatorji, ki se moramo nenehno potrjevati pred drugimi, da bi nas ti sprejemali.

Precej črnogleda razlaga, kajne? Da bi si olajšali naše bivanje, si ljudje poiščemo različna majhna zadovoljstva, nekateri pa celo spregledamo in ozavestimo tragičnost – kako ste že napisali? – izbiranja med manj slabimi možnostmi. Da nam nekako uspe ohraniti duševno čilost, si pogumni začnemo ustvarjati okoliščine, ki nam bodo osmislile vsakdanjik.

Vi ste začeli razmišljati o bolj umetniškem poklicu in o selitvi v tujino, še prej pa omenili materinstvo. Prvi dve ideji sta nekoliko utopični. V vaših letih zamenjati poklic, si izbrati umetniškega in materialno preživeti, je, razen, če imate premožnega mecena, podobno misiji nemogoče.

Če boste pobegnili v tujino, pa se vam verjetno ne bo godilo nič bolje. Toda materinstvo – to je nekaj, kar je najgloblja ženska bit. Postati mati je nekaj najizpolnjujočega v življenju. Nekaj, pred čimer se umaknejo vse nečimrnosti in prazni cilji.

Če imate občutek, da se nobena odločitev ne zdi pravšnja, kot ste napisali, vam zagotavljam, da je odločitev o materinstvu tista prava. In imate dolgoletnega partnerja, s katerim je vse lahkotno, ste mu naklonjeni in nanj navezani – torej dobrega kandidata za očeta vašega otroka.

Tisto nekaj več, kar se zdi, da vam manjka v odnosu s partnerjem, pa utegnete doživeti v odnosu s svojim otrokom. Zato morda ni dobro čakati na nekoga, s katerim bi si bolj želeli postati mati –  ker takšnega moškega morda sploh ni – in tvegati, da na koncu ostanete brez otrok. Želim vam, da bi sprejeli pravšnjo odločitev.

Preberite še: Težko gledam, kako se vsi samo še bahajo (nasvet strokovnjakinje)

Morda vas zanima tudi: Ta zdravilna rastlina je bogat vir antioksidantov (nabiramo jo maja in junija)