Težko gledam, kako se vsi samo še bahajo (nasvet strokovnjakinje)

Njeno pismo se bere tako:

Sama imam težavo, s katero sem se spopadala kot mlada. Imela sem odvisnost od primerjanja z drugimi ljudmi, socialno fobijo in sedaj, v času socialnih omrežij in interneta imam težavo, da ves čas spremljam življenja drugih.

Dopovedujem si, da so ta življenja umetno prikazana in vsak se baha po svoje. A sama imam težko situacijo, naporno in slabo plačano službo, ter moža, ki je ves čas odsoten. Otroci so pridni, a sama ne čutim potrebe, da bi objavila vsako stvar.

In tudi resničnostni šovi so polni tega, od kuhanja do popolnih parov. Vse skupaj je lažno in neresnično in to me moti.

Prizadene me, da ljudje temu sledijo. Da se nihče ne upre.

Ukinila sem socialna omrežja, a povsod drugod srečam podobno. In ko se v službi pogovarjamo, vsi samo razlagajo, kaj so videli in kje bili in kam gredo. Kako tekmujejo med seboj, komu je lepše in boljše.

Nobenega sočutja, vsak se briga le zase. Prosim za vaše mnenje, kaj se dogaja z mano in kaj s svetom.

Odgovarja izr. prof. dr. Lucija Mulej: Empatija je vrlina, ki jo moramo negovati

Vaša izpoved je resnična in žal je svet vse bolj podoben gledališču, posamezniki pa na odru odigramo nekaj, za odrom pa se dogaja nekaj povsem drugega.

Pišete, da ste odvisni od opazovanja življenja drugih. Od sreče, ki jo razkazujejo. Pustolovščin, ki jih kažejo po socialnih omrežjih. Ta prisila »srečnega življenja« in optimizma, ki ga okolica od nas pričakuje, poleg večne mladosti, lepote ter zdravja, uničuje zdrava tkiva.

V življenju nismo vedno v najboljši formi; poleg veselja se soočamo tudi z žalostjo, boleznijo in preizkušnjami. Tudi to je del zorenja in ustvarjanja prostora in pogojev za empatijo. In ko smo v stiski, se nas ljudje prej izognejo. Kot da ne bi želeli stika s stiskami v bojazni, da se jih »nalezejo«. In marsikdo veselo raja z izbrano osebo; a ko se ta znajde v stiski, jo zapusti. Zakaj? Ker želi le cvetje brez trnja. In tudi bahanje v času, ko je sočlovek v stiski, ne odraža vrlin.

Zrelost med populacijo je različno razporejena. In bolj, kot so posamezniki duhovno razviti, manj so tekmovalni in primerjajoči se. In ko se v družbi razgalja intima in relacije v partnerstvu, preko socialnih omrežij in resničnostnih šovov, je dovoljenega vse več. Vsak lahko žali vsakogar in nivo dobrega okusa pada.

Vaša opažanja so dokaj jasna, in očitno je, da ste izgubili zaupanje v nek red. V zdrav razum, ki bi moral ljudi povezovati. Res pa je, da je poleg takšnega življenja »vsem na očeh« realnost popolnoma drugačna. Morda začnete iskati družbo v teh svetovih. V društvih, med planinci, šiviljami, kuharicami stare šole in ljudmi, ki so še vedno povezani z naravo. In onimi, ki se soočajo z realnimi stiskami; ti imajo običajno največ empatije, saj so bili preizkušani in vedo, kaj je trpljenje in kaj pomanjkanje.

Verjemite, da je naravnih in preprostih ljudi veliko več, kot pokažejo družbena omrežja. Številni se, tako kot vi, umikajo, zapirajo FB in ostale račune, ter se raje sprehodijo ali se lotijo novih hobijev v realnih, ne virtualnih svetovih. Zato vam svetujem, da se posvetite družini, sebi in zdravemu okolju, ki ga je pri nas in po svetu še vedno najti. Drugačen fokus bo botroval drugačnemu razmišljanju, le to pa bo prineslo novo zavedanje. Verjamem, da vam bo uspelo. Srečno!

Preberite še: Iščem sopotnika, a v resnici sem najraje sama (nasvet strokovnjakinje)

Morda vas zanima tudi: Lili Sorum: maj 2023 je obdobje sprememb, junija bi na površje lahko prišle te stvari