5.6.2023 ob 5:35 | Foto: Gettyimages
Že od otroštva je bila moja mama težavna. Večino časa se je prepirala in žalila mojega očeta vse povprek. Z njo se dejansko sploh ne da pogovoriti, ker se takoj začne kregati. Z leti se je vse skupaj samo še poslabšalo. Oče je ni hotel nikoli zapustiti, ker si je sam sebi vedno lagal in se izgovarjal, zakaj je ne more zapustiti.
Zdaj sta stara čez 70 let. On je še vedno zdrav, mama pa invalid.
Vprašanje je, na koga naj se obrne po pomoč - samemu sebi oziroma njej. V mislih imam psihično oziroma kakršnokoli pomoč.
Hvala in lep pozdrav
Nesoglasje in prepiri med starši so vir trpljenja slehernega otroka. Če konflikt vztraja čez daljše časovno obdobje, neredko pusti negativne posledice v otrokovi duševnosti. Še zlasti problematično je, če je v paru ženska tista, ki ima težave z obvladovanjem svojih impulzov. Razlog za to je, ker v najzgodnejšem obdobju običajno mati nosi največjo skrb za otroka. Kakovost tega odnosa je odločilna za celotno otrokovo psihično strukturo.
Nekoliko kasneje, okoli 5 ali 6 leta, postane za deklice zlasti pomemben odnos z očetom (ali kakšno drugo bližnjo osebo moškega spola, ki prevzame vlogo očeta). Deklica usmeri hrepenenje v očeta in začne tekmovati z mamo za njegovo ljubezen. To je vir konfliktov med hčerko in mamo, ki se neredko prenese v kasnejše odnose, ki jih ima dekle z osebami ženskega spola (na primer s taščo).
Z vašo mamo se ne da pogovoriti, ste napisali, ker se takoj začne kregati. Oče je tisti, ki mora trpeti njene izbruhe. Verjetno ste z njim sočustvovali, ko ste še živeli skupaj in iz vaše pripovedi lahko razberemo, da še vedno čutite podobno. Verjetno ste mu želeli boljšo partnerko. Vendar vaš oče ni zmogel dovolj poguma, da bi zapustil mamo. Celo pustil je, da ga je žalila vse povprek.
Danes sta starša stara več kot 70 let. Sprašujete, kam naj se oče obrne po pomoč. Je prišlo to vprašanje od očeta? Občutek imam, da ni oče tisti, ki se sprašuje o tem, ampak ste to vi. Skrbi vas zanj in radi bi mu pomagali. Mama postaja namreč vedno bolj težavna, pa še invalidna je.
Glede težav s telesnimi boleznimi se bo treba obrniti na osebnega zdravnika. V nujnih primerih pa na urgentno zdravstveno pomoč.
Glede psihičnih težav pa se, razen v primerih, ko vidimo, da oseba ogroža svoje zdravje in življenje ali zdravje in življenje drugih, ali namerno povzroča premoženjsko škodo, mora vsak posameznik odločiti sam, kdaj rabi psihično pomoč. Tudi v tem primeru se lahko obrne na osebnega zdravnika, ki mu predpiše pomoč ali ga usmeri k zdravniku specialistu. Lahko pa si poišče še druge oblike pomoči, na primer zasebno psihoterapevtsko pomoč, ali v nujnih primerih, urgentno psihiatrično pomoč.
Torej, če oče potrebuje psihično pomoč, mora biti o tem najprej sam prepričan in si jo mora želeti. Najbrž ste mu že dejali, da naj si jo poišče, pa vas ni poslušal. Vaš oče se je naučil potrpeti in najbrž si ne predstavlja, da bi zapustil svojo ženo. Če tega ni storil do sedaj, najbrž tega tudi v prihodnje ne bo. Poleg tega je gospa z leti postala invalidna in si verjetno misli, da bi bilo to neetično. Za mamo velja podobno: sama si mora želeti psihične pomoči (razen v skrajnih, prej opisanih primerih).
Svetujem vam, da se sprijaznite z dejstvom, da so vaše možnosti vplivanja na starše zelo omejene. Vem, da vam ni vseeno, sploh za očeta, toda starša sta še pri močeh in polno odgovorna zase. Največ, kar lahko storite zanju, je, da jima daste vedeti, da vas skrbi zanju in jima boste priskočili na pomoč, če vas bosta prosila zanjo.
Odgovor je pripravil Samo Babuder, psihoanalitični psihoterapevt. Če ste se tudi sami znašli v negotovi življenjski situaciji in imate zanj vprašanje, mu za brezplačen nasvet pišite na samo.babuder@gmail.com, v predmet sporočila pa pripišite ZA ONO. |
Preberite še: V življenju nimam stvari, ki bi se jih resnično veselila (nasvet strokovnjaka)
Morda vas zanima tudi: Če se želimo rešiti izgorelosti, moramo narediti konec vsakršnemu ugajanju
oddajte komentar