Kakšna oporoka je veljavna (nasvet strokovnjaka)

Njegovo jedrnato vprašanje je:

Pozdravljeni,

Zanima me, kaj vse mora vsebovati oporoka in kako mora biti napisana, da je pravno veljavna?

Hvala za odgovor

Odgovarja pravnik Mag. Boštjan J. Turk:

Oporoka je pravno veljavna že, če jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše.

Glede vsebine oporoke vam priporočam predvsem to, da je napisana kar se da jasno, razumljivo in nedvoumno, tako da bo mogoče na zapuščinski obravnavi jasno razbrati oporočiteljevo (vašo) voljo.

Sicer velja, da lahko v oporoki določite dediča ali več dedičev, ki naj podedujejo vaše premoženje ali glede na celoto določen del premoženja. Da bi se izognili nesporazumom, vam priporočam, da izrecno omenite, da gre za dediča oziroma več njih.

V oporoki lahko prav tako določite osebo, kateri naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval. Prav tako lahko določite, da naj se kakšna stvar ali pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen dovoljen namen (denimo za humanitarne namene, opravljanje določene dejavnosti ...).

Prav tako lahko tistemu, ki mu v oporoki zapuščate neko korist, določite kakšno dolžnost (denimo, da mora plačati kakšne stroške, da mora dopustiti določeno služnost ...).

Kar zadeva obliko oporoke, imate celo paleto možnosti. Zakon namreč dopušča več vrst oporok. Naj omenim le v praksi najpogostejše: to so lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami in notarska oporoka.

Oporoka je pravno veljavna že, če jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše. Pri taki priporočam predvsem to, da je napisana kar se da smiselno in tudi z razločno pisavo, prav tako naj bo datirana, da ne bi bilo nesporazumov glede morebitnih prejšnjih oziroma poznejših oporok.

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tudi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se morata na oporoki podpisati s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Tak pristavek sicer ni pogoj za veljavnost listine.

Pri pisni oporoki so lahko priče le polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in oporočiteljev zakonec.

Lahko se oglasite tudi pri notarju, ki vam bo oporoko zapisal v obliki notarskega zapisa. Tudi v tem primeru morata biti navzoči dve priči. Taka oporoka vas bo sicer nekaj stala, a boste zato deležni še notarjevih strokovnih konzultacij. Njena prednost je, da notar po sestavi oporoke oporočiteljeve podatke ter podatke o oporoki sporoči na Notarsko zbornico Slovenije, ki jih vpiše v Centralni register oporok.

Po oporočiteljevi smrti nato sodišče z vpogledom v ta register ugotovi, pri katerem notarju je oporoka shranjena, pozvani notar pa jo pošlje neposredno na sodišče, pri katerem se vodi zapuščinski postopek. S tem odpade bojazen, da se oporoka ne bi našla ali bi jo kdo uničil.

Prav tako je mogoče, da oporoko, ki ste jo sami napisali, ali oporoko, napisano pred pričami, pri notarju zgolj shranite. V tem primeru vam notar izda potrdilo o hrambi oporoke, nato pa vaše podatke ter podatke o oporoki sporoči na Notarsko zbornico Slovenije zaradi vpisa v Centralni register oporok.

Ne glede na to, kakšno obliko oporoke boste izbrali, vam priporočam, da se, preden se odločite za njeno sestavo, oglasite pri katerem izmed pravnih strokovnjakov, ki vam bo svetoval ne le glede vsebine in oblike dokumenta, ampak tudi o drugih pomembnih okoliščinah in posledicah oporočnega razpolaganja.

Preberite še: Očetova partnerica uporabila zvijačo, da sva z bratom ostala brez premoženja (nasvet strokovnjaka)

Morda vas zanima tudi: Če vam novi partner očita, da ste v dobrih odnosih z bivšim, mu povejte to