Počutim se ujeto v nefunkcionalen odnos, kaj naj storim? (nasvet strokovnjaka)

Vprašanje bralke:

V zvezi sem deset let. Partner nima redne službe, niti se ne trudi, da bi si jo poiskal. Včasih proda kakšno stvar prek spleta in zasluži nekaj malega denarja. Vsi stroški so na meni. Takšno stanje traja že več kot dve leti. Če mu rečem, da bi potrebovala tudi njegov denar, mi da sem in tja dvajset evrov.

Vendar se vsakič razburi, zakaj mu to pravim, in mi očita, da me zanima samo denar. Seveda mu poskušam razložiti, da življenje ni zastonj in da tudi sama ne zaslužim dovolj, da bi preživljala oba, hkrati pa plačevala najemnino in druge stroške.

Na začetku zveze sva si vse stroške delila, potem pa sem jih morala prevzeti jaz. Vse zaradi njegove lenobe.

V glavnem tiči doma, brska po spletu, prebira novice in gleda televizijo. Ker pogosto delam od doma, me moti pri delu. Sem in tja se spravi in naredi kakšno stvar v zvezi z domom, to je pa tudi vse. Poleg tega je zelo negativističen. Stalno se nad nečim pritožuje. Vse ga moti.

Misli, da se spozna na vse, in vse je po njegovem zanič. To kritizerstvo me zelo moti in izčrpava. Razburja se zaradi politike in drugih družbenih problemov, sam pa ni pripravljen storiti ničesar.

Težko ga poslušam. Kadar pride kdo na obisk, se mi zdi, da s svojim pametovanjem ljudi samo odžene od naju.

Velikokrat sem mu že rekla, da težko prenašam njegovo negativnost, on pa mi očita, da ne prenesem dejstva, da ima pač prav. Zaradi vseh teh stvari se pogosto prepirava. Sita sem takega življenja. Ko bi se vsaj odselil!

Toda nima kam, razen nazaj k svoji materi, česar pa noče narediti. Zdi se mi, da se je obesil name, prav tako pa, da sem ujeta v ta odnos, in ne vem, kako iz njega. Zelo bi vam bila hvaležna za vaše mnenje, podporo in nasvet.

Odgovarja: Samo Babuder, psihoanalitični psihoterapevt

Spoštovani, zakaj pa mu ne postavite kovčka pred vrata, jih zaloputnete in zaklenete za njim? Plačujete najemnino in vse stroške, preživljate ga, on vas izkorišča in živi na vaš račun, lenari cele dneve, moti vas pri delu, pa še neprijeten sogovornik je.

Zakaj prenašate vse to?

Tako bi vas vprašal pragmatik, ki mu gredo izračuni mesečnih stroškov dobro od rok, malo manj pa se spozna na človeško psihologijo.

Poglejmo nekaj dejstev. V zvezi sta že deset let. To je relativno dolga doba. Od tega, kot ste napisali, sta kritični le dobri dve leti. Odločate se med izgubo partnerskega odnosa, občutka varnosti, socialnega statusa na eni strani, na drugi pa upate, da se bo položaj nekako le uredil, da bo partner našel redno službo in se vam ne bo treba ukvarjati z bolečim in čustveno napornim razpadom zveze.

Partner je po osmih letih ostal brez redne službe, torej brez rednih prihodkov za življenje, kar je zamajalo temelje njegovega občutka varnosti. Ljudje se v takšnih okoliščinah različno odzivamo.

Nekateri se hitro »sestavijo« in poiščejo novo službo, drugi težje. Partnerjev pesimizem je verjetno posledica stiske, ki jo doživlja ob spoznanju, kako neuspešen je.

Za moškega je položaj, v katerem mora partnerka skrbeti zanj, nevzdržen. Tega vam seveda ne bo hotel priznati. Raje vam bo očital, da vam gre le za denar. Toda, to je le njegov obupani poskus obrambe, ki ga še nekako drži na površju. Strah pred neuspehom ga ovira pri iskanju novih priložnosti.

Raje, kot da bi tvegal morebitni poraz, si čas zapolnjuje z iskanjem priložnosti po internetu, kar je le nadomestek za iskanje pravih priložnosti za redno službo. Ker to traja že dve leti, je očitno, da se je ujel v neproduktiven vedenjski vzorec, ki ne pomeni nič dobrega.

Vaš partner potrebuje pomoč. Se je zglasil na najbližji izpostavi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje? Koliko prošenj za službo je napisal v teh dveh letih? Na koliko razgovorov za službo je šel? Kakšne kvalifikacije, reference in izobrazbo ima? Brezposelnost je v Sloveniji že nekaj časa na rekordno nizki ravni.

Delodajalci tarnajo, da jim primanjkuje delovne sile. V takšnih razmerah je iskanje dela bistveno lažje. Torej, pripravite partnerja do tega, da bo začel aktivno iskati službo. Iskanje službe je vsaj tako naporno delo kot služba sama in naj bi terjalo enako količino časa. Partner naj torej nameni osem ur v dnevu iskanju službe.

Morda vam ne bo uspelo zlepa, s pogovorom, da bi se tega resno lotil. Zato bodite pripravljeni tudi na bolj radikalne prijeme. Vi imate v rokah škarje in platno. Vprašajte se tudi, koliko časa ste še pripravljeni prenašati partnerjevo nedejavnost. Postavite si (in hkrati njemu) rok.

Od partnerja zahtevajte, da si v tem roku najde spodoben in stalen vir dohodka. V nasprotnem primeru, mu še recite, bo zveze z njim konec. Sebe pa pripravite na ta skrajni ukrep, ki je vedno težak in neprijeten. Če se partner ne bo premaknil z mesta, mu boste pač kovčke postavili pred vrata in se ga znebili.

Preberite še: Občina bi rada gradila na moji zemlji, ali lahko zahtevam odškodnino

Morda vas zanima tudi: S to specialiteto iz cvička je na evropskem kuharskem prvenstvu navdušila Slovenka