Hči je veliko na TikToku, v njej se kopiči jeza, nasilna je bila tudi do mene (nasvet strokovnjaka)

Njeno vprašanje gre takole:

Imam hči, ki je stara 12 let in opažam, da se je začela vesti nasilno. Ko sva se zadnjič sporekli, me je močno odrinila, kar se ni zgodilo še nikoli prej. Ker veliko časa preživi na omrežju TikTok, kjer se najdejo tudi vsebine, povezane z nasiljem, me zanima, kako naj ukrepam?

Kako se sploh z otrokom najstnikom pogovoriti o problematiki nasilja? Ne samo pri tem problemu, problemu nasilja, tudi glede drugih vrednot, ki sem jih gradila skozi vzgojo, se ob družabnih omrežjih počutim povsem poraženo, kot da so izničila ves moj trud pri vzgoji in tudi spodbujanju hčerkine samopodobe.

Odgovarja dr. Lina Klanšek: Skupaj poskusita najti njen izvor jeze

Lepo pozdravljeni,

Hvala za vprašanje.

Pišete o nasilnem vedenju Vaše 12-letne hčerke. Najstniki (in pogosto tudi odrasli) občutek jeze še vedno povezujemo z nasilnim oziroma agresivnim vedenjem. Na delavnicah z dijaki in v svoji praksi se pogosto pogovarjamo o jezi. Jeza nam pomaga postavljati meje, ko imamo občutek, da je lahko ogroženo nekaj za nas pomembnega (vrednota). Jeza je torej nujno in koristno čustvo, ki se ga moramo naučiti prepoznati in se naučiti v jezi ustrezno reagirati. Zato je pomembno, da prepoznamo, kaj so sprožilci jeze, kako jezo najhitreje prepoznamo in kaj naj z njo naredimo ter predvsem, kako naj se izrazimo na sprejemljiv način, brez agresije in nasilja.

Zanimalo bi me, kaj je vir frustracije Vaše hčerke in katera pomembna vrednota je ogrožena v njenem doživljanju, da jo brani na takšen način? Tako socialna omrežja kot tudi življenje samo bodo v življenja otrok vedno prinašala različne vsebine, med njimi tudi takšne, ki staršem niso všeč. Nekatere vire informacij lahko starši bolj nadzorujemo kot druge, škodljive vsebine lahko povsem omejimo.

Dobro pa je, da smo z otrokom tako dobro povezani, da bomo ob njih, ko bo potrebno nekatere življenjske vsebine “prevesti” v njim razumljiv jezik, razložiti nekatere dinamike ali orisati kontekst, da bodo te vsebine lažje sprocesirali.

Za starša zagotovo ni enostavno, ko otrok tako jasno iznaša svojo jezo in frustracijo, saj pogosto sam ob tem doživlja stisko, nemoč in marsikdaj tudi strah. Vendar pa je trenutna situacija lahko vstopna točka v razumevanje doživljanja Vaše hčerke. Z ljubečo radovednostjo in naklonjenostjo lahko poskušate raziskovati, kaj so izvori jeze, ki se kopiči v njej. Morda bosta našli druge načine izražanja jeze, ki bodo za obe bolj ustrezni in sprejemljivi.

Ko želimo vzpostaviti z najstnikom takšen pogovor, naj bo to nevsiljivo in postopno, predvsem pa takrat, ko je konflikt mimo in so čustva manj intenzivna. Za povabilo v pogovor lahko izberemo besede kot so: “Žal mi je, da sva se včeraj tako razjezili druga na drugo. Zelo me zanima, kaj te je tako razjezilo ... Res me zanima, kaj te je tako zmotilo. Bi mi lahko povedala kaj več o tem?”

Naslovite, da nasilno vedenje pri vas doma ni dopustno vendar, da razumete, da je to njen izraz stiske. Povprašajte o počutju in o čustvih in poskušajte sprejeti vsak odgovor brez predolgih razlag in predvsem brez obsojanja. Namen pogovora je ustvariti sprejemajoč prostor za vašo hčerko, kjer se bo počutila varno in razumljeno.

Če se Vam bo zdela hčerka še naprej v stiski, v odnosu pa nedostopna za pogovor, svetujem pomoč strokovnjaka za otroke in mladostnike, da boste skupaj iskali poti naprej.

V upanju, da bo odgovor prišel prav, Vas lepo pozdravljam, Lina.

Preberite še: Zdravnica, na pomoč: 16-letnik je ves čas jezen name

Morda vas zanima tudi: Meta Hrovat: V zadnjih dveh letih se mi življenje postavlja na glavo