Zdravnica, na pomoč: Moja najstniška hči se noče učiti!

VPRAŠANJE

Pozdravljeni,

moja najstniška hči nima nobenega interesa za učenje, kar se odraža v zelo slabih ocenah, čeprav je sicer zelo bistra. Težavo vidim v tem, da je nič ne zanima, zato tudi ne ve, kam se vpisati po končani gimnaziji. Kako naj jo spodbudim k raziskovanju in posledično spodbudim k učenju? Ali sta ti dve stvari sploh povezani ali slabe ocene lahko kažejo na kakšne druge težave? S partnerjem ji sploh ne znava pomagati. Hvala za odgovor.

ODGOVOR

Lepo pozdravljeni, hvala za vprašanje.

Skrbi vas hčerkino nezanimanje za šolo in slabe ocene. Za boljše razumevanje situacije bi morala vedeti, kako je bilo z motivacijo za šolo do sedaj? Je prišlo do postopnega ali nenadnega upada interesa? Ste opazili kakšne druge spremembe vedenja ali razpoloženja?

Najstništvo je obdobje velikih sprememb, tudi sprememb vrednot. Nekaj kar je bilo mladostniku še leto dni nazaj všeč je zdaj postalo zanj povsem nezanimivo in nepomembno. Sem spada tudi odnos do šole, ki je odraz njegovega notranjega doživljanja. Preko odnosa do šole mladostnik iznaša na primer izrazito zahtevnost do sebe in perfekcionizem, preokupiranost z drugimi obveznostmi/težavami, stisko, strah pred neuspehom, upiranje avtoriteti in še marsikaj drugega. Verjamem, da ste se s hčerko že poskušali pogovoriti o vaših opažanjih.

Staršem svetujemo, da so v takšnih pogovorih sočutno-radovedni. To pomeni da ustvarite prostor za zaupanje in sprejamanje, kjer ni noben odgovor napačen, kjer hčerke ne boste konfrontirali ampak z njo raziskovali. Na primer:

“Veš, nekaj sem opazila pri tebi. Povej mi, če se motim. Si tudi ti opazila, da si za šolo manj motivirana kot prej?”; “Koliko časa pa že opažaš to?”; “Si opazila še kakšne druge spremebe pri sebi?" itd.

V primeru, da se hčerka ne bi bila pripravljena pogovarjati z vami oziroma se izkaže, da je prisotna večja stiska, svetujem pogovor s strokovnjakom.

Poleg razumevanja trenutne situacije lahko s sočutno-radovednim pogovorom hčerki pomagate raziskati njene poklicne želje in dolgoročne cilje (o teh sicer sami spontano pogosto ne razmišljajo, saj je njihov fokus usmerjen na takojšnjo gratifikacijo).

Skupaj z razumevanjem, za kateri cilj se je vredno truditi, bo učenje morda dobilo nov smisel. Vsekakor naj ne gre za en pogovor temveč izkoristite trenutno situacijo za vajin skupni proces spoznavanja in raziskovanja.

Srečno!

Lina Klanšek, zdravnica, psihiatrinja za otroke in mladostnike

Inštitut Ljubeča družina

https://ljubecadruzina.si

https://www.facebook.com/ljubecadruzina