Zdravnica, na pomoč: Otrokom nisem prepovedala zaslonov, kakšne bodo posledice?

V rubriki Zdravnica, na pomoč vam zdravnica Simona Korenčan dr. med., ki je bila 2016-2017 zaposlena na Pediatrični kliniki kot specializantka pediatrije redno in brezplačno odgovarja na vaša vprašanja na temo splošnega zdravja otrok. Če imate glede zdravja svojega otroka kakršnokoli vprašanje, nam lahko pišete na micna@delo.si v predmet e-pisma pa napišite Zdravnica, na pomoč. Vaše vprašanje bomo objavili povsem anonimno.

Laura, pozdravljeni,

Če nam je všeč ali ne, so digitalne naprave povsod. Nekateri od nas jih komaj odložijo, tudi ko so z družino in prijatelji. Čeprav lahko te naprave izboljšajo učenje, lahko motijo ​​tudi vse, od spanja do ustvarjalnosti.

Ne bodimo v moralni paniki, ker otroci strmijo v pametne telefone. Vprašati pa se moramo, kaj se dogaja v njihovih možganih, ko gledajo v pametni telefon in kaj se dogaja z njihovim kognitivnim, socialnim in čustvenim razvojem.

Velik del tega, kar se dogaja na zaslonu, poskrbi za osiromašeno stimulacijo možganov v razvoju v primerjavi z realnostjo. Otroci namreč potrebujejo raznolikost spletnih in nespletnih izkušenj, vključno z možnostjo, da pustijo svoje misli begati. Majhni otroci potrebujejo svoj odmerek dolgčasa. Uči jih, kako se spopasti s frustracijo in nadzorovati svoje impulze. Če majhne otroke nenehno spodbujajo zasloni, pozabijo, da se za zabavo zanesejo nase ali na druge. To vodi v frustracijo in ovira domišljijo in motivacijo.

Razvijajoči se človeški možgani namreč nenehno gradijo nevronske povezave, medtem ko odpravljajo manj uporabljene, uporaba digitalnih medijev pa igra aktivno vlogo pri tem procesu.

Kakšne so omejitve glede uporabe zaslonov pri otrocih?

Leta 2016 je Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) izdala smernice za uporabo digitalnih medijev: otrokom starim od 18 do 24 mesecev odsvetujejo uporabo, razen na primer za videoklic s sorodniki, otroci od 2 do 5 let pa naj bi pred zasloni preživeli manj kot 1 uro na dan.

Kako uporaba zaslonov vpliva na razvijajoče se otroške možgane?

V raziskavi, ki so jo opravili, so otroci, ki so presegli smernice AAP, imeli slabšo mikrostrukturno organizacijo in mielinizacijo bele substance možganov, ki podpirajo jezikovne in pismene sposobnosti.

Uporaba digitalnih medijev zmanjšuje kognitivne sposobnosti, moten je jezikovni razvoj, razpoloženje, okrepi se avtistično vedenje, vključno s hiperaktivnostjo, kratko pozornostjo, manjšo empatijo in razdražljivostjo, zgodnja izpostavljenost digitalnim medijem pa lahko povzroči nevrokemične in anatomske spremembe možganov.

Raziskave so pokazale, da lahko uporaba naprav z zaslonom, ki oddajajo modro svetlobo, kot so pametni telefoni, pred spanjem, moti vzorce spanja z zaviranjem izločanja hormona melatonina.

Številnim najstnikom, ki z ekrani preživljajo zadnje ure pred spanjem, primanjkuje globokega REM spanca, ki je bistvenega pomena za obdelavo in shranjevanje informacij preteklega dne v spomin.

Uporaba digitalnih medijev zmanjšuje kognitivne sposobnosti, moten je jezikovni razvoj, razpoloženje, okrepi se avtistično vedenje, vključno s hiperaktivnostjo, kratko pozornostjo, manjšo empatijo in razdražljivostjo.

Torej, tudi če ostanejo budni pri pouku matematike, se morda ne spomnijo, kaj se je včeraj zgodilo v razredu.

Poleg tega uporaba digitalnih medijev aktivira možganski sistem nagrajevanja, zato je to tako zasvojljivo. Možgani mlade osebe pa nimajo popolnoma razvitega sistema samonadzora, ki bi jim pomagal preprečiti tovrstno obsesivno vedenje.

Čeprav nam, staršem vsake toliko pride prav, da otrok gleda risanke, da lahko vmes kaj postorimo, pa je razlika med učenjem iz TV-ja in učenjem v realnem svetu ogromna. Na primer, glasno branje knjig z zgodbami daje otrokom čas za obdelavo besed, slik in glasov, nenehno prikazovanje slik in sporočil na zaslonu pa vpliva na njihovo pozornost in osredotočenost, kot tudi na možgane, kar smo že omenili. Tudi če jim pokažemo očarljive videoposnetke, je razlika v učenju izjemna. Izjemno dobro se učimo od živega človeka, od naprav pa je učenje zanemarljivo, malenkost boljše le, če se starši zraven aktivno udeležujemo časa, preživetega pred zaslonom in z otrokom predelujemo stvari, ki se dogajajo na ekranu.

Upoštevajte tudi, da se dojenčki učijo od nas, ko bodo videli odrasle, ki ves čas preživijo pred zasloni, bodo mislili, da je to norma. Če morate zaradi določenih razlogov ob otroku preživljati čas na telefonu, mu razložite, da delate npr. za službo, da bo vedel, da prazno pasivno strmenje v ekrane ni norma.

Kako odmerimo čas, ki je namenjen televiziji oziroma zaslonu?

Da bi se izognili pretiranim konfliktom, ki nastopijo, ko starš reče, da je bilo dovolj, je najbolje, če se že vnaprej dogovorimo, koliko časa oziroma koliko risank bo pogledal. Skupaj lahko nastavimo uro, ki odšteva minute, na primer 20 minut. Spodbudite otroka, da sam pritisne start, s tem bo dobil občutek, da je aktivno udeležen v tem procesu. Kljub vsemu bodo lahko na začetku njegove reakcije še burne, a čez čas bo lažje sprejel.

Priporočam vam zelo zanimiv dokumentarec na to temo: Children and digital media (Odraščanje v digitalni dobi), ki je dostopen tudi na Youtubu.

Lepo vas pozdravljam,

Simona

https://www.instagram.com/simonakorencan.dr.med/