Nagrajevanje ob koncu šole: Takšno sporočilo damo otroku z materialnim darilom

Približuje se zaključek šolskega leta in nekateri otroci upajo, da jih bodo starši obdarovali in nagradili za šolski uspeh. Številni strokovnjaki menijo, da otrok naj ne bi nagrajevali, predvsem pa ne materialno ali z denarjem. Za mnenje smo prosili socialno pedagoginjo Polono Kiker, ki ima več kot dvajsetletne svetovalne izkušnje v osnovni in srednji šoli.

»V družbi velja, da ko nekaj dobro naredimo, smo za to pohvaljeni, včasih tudi materialno nagrajeni. Velikokrat starši  spregledajo trud in uspeh otroka, kot da je to nekaj samoumevnega. Na drugi strani najdemo starše, kjer otroci ne izpolnjujejo njihovih pričakovanj ter predstav o šolskem uspehu in menijo, da jih bodo z nagradami in obljubami o nagradah dodatno motivirali,« pravi Polona Kiker in predlaga, da otroke nagradimo za cilje, ki so si jih sami zastavili in so do njih prispeli z lastnim trudom in delom, ne pa za cilje, ki jih postavimo starši, ker bi nam bilo všeč, da je otrok v šoli uspešen.

»Spodbujajmo jih, da se tudi sami nagradijo za dosežke in naj ne čakajo na aplavze okolice. Ne vprašajmo jih, kakšno oceno, uspeh imaš, vprašajmo jih raje, ali si z uspehom zadovoljen, ali si dosegel uspeh, ki si si ga na začetku leta zastavil? Si ponosen, da ti je uspelo? Ali bi kaj naredil drugo leto drugače?«

Praznujmo zaključek šolskega leta

Številni starši si želijo, da bi otrok v šoli dobival čim boljše ocene, saj so prepričani, da jim bo odličen uspeh zagotovil boljšo prihodnost. Da bi otroke motivirali, jih nekateri starši nagrajujejo z darili. Polona Kiker poudarja, naj nagrajujemo otrokove šolske uspehe in ne naših ciljev glede tega, kakšen uspeh bi naj otrok v šoli dosegel.

Naredimo dan takšen, kot si ga otrok želi. Posvetimo mu čas, pozornost, lahko mu tudi zapišemo, zakaj smo nanj ponosni.

»Prvo obdarovanje oziroma nagrada je pohvala. Ustno priznanje, da je otrok šolske obveznosti opravil z njegovim trudom in pričakovanji, zastavljenimi cilji. Velikokrat starši spregledajo njegov trud in uspeh v duhu, da je to samoumevno ali pa so razočarani, ker ni dosegel njihovih pričakovanj.«

Kar se tiče nagrajevanja, socialna pedagoginja priporoča, da otroku podarimo prijetno druženje in izkušnjo. »Naredimo dan takšen, kot si ga otrok želi. Posvetimo mu čas, pozornost, lahko mu tudi zapišemo, zakaj smo nanj ponosni. V ospredju naj bodo veselje, dobra volja, ponos, pogovor in kvalitetno preživet skupni čas. Praznujmo zaključek šolskega leta - lahko z izletom, kosilom ali tudi s kakšno majhno pozornostjo v materialnem smislu.«

Kaj sporočamo otrokom z materialnimi darili

Pri materialnih darilih ni dobro pretiravati, predvsem pa je smiselno razmisliti, kaj s tem otroku sporočamo. Polona Kiker pravi: »Z materialnimi darili v smislu, če boš odličen ali če boš imel matematiko dve, ti bomo kupili telefon ali skuter, otroku sporočamo, da v življenju počnemo stvari tako dolgo, dokler se izplačajo - da vse delamo za zunanjo spodbudo, zato se otrok ne poveže z osebnim uspehom in ne prevzema osebne odgovornosti. S tem razvijamo manipulanta, ki bo naredil vse le tako dolgo, dokler bo dobil kaj v zameno.«

Z materialnimi darili otroku sporočamo, da v življenju počnemo stvari tako dolgo, dokler se izplačajo - da vse delamo za zunanjo spodbudo, zato se otrok ne poveže z osebnim uspehom.

Nemalokrat se zgodi, da se otrok staršem pritožuje, ker ni dobil telefona ali skuterja, tako kot njegovi sošolci, zato mu je treba pojasniti, zakaj smo se odločili za drugačno nagrajevanje.

»Otroku razložimo, kaj je namen izobraževanja in da je šolski uspeh že sam po sebi dovolj velika nagrada, saj nam znanje odpira pot v samostojnost in neodvisnost.  Pogovor naslovite na njegovo doživljanje nagrad ter šolanja in ne na primerjanje, zakaj on ni dobil take nagrade kot njegov prijatelj ob zaključku šolskega leta,« pravi socialna pedagoginja.

Starši se vedno bolj vključujejo v šolsko delo otrok

Polona Kiker že več let izvaja tudi individualno svetovanje in delavnice, vodenje na daljavo in spremljanje napredka, celostno pomoč otroku in staršem, izdelavo načrta šolskega dela in zastavljanje ciljev, sprostitvene tehnike, učenje socialnih veščin.

V zadnjih letih opaža, da se starši vedno bolj aktivno vključujejo v šolsko delo otrok. »Pri oblikovanju delovnih in učnih navad se velikokrat tehtnica bolj nagiba v početje staršev, kot v aktivnosti otrok - starši otroku kopirajo zapiske, mu stvari prepisujejo, ga opominjajo, kdaj so termini ocenjevanja znanja, se z njim učijo in so popolnoma vpeti v učni proces. Ker so tako močno vpeti v sam izobraževalni proces, so tudi mnenja, da po vsem, kar naredijo za otroka, lahko tudi veliko pričakujejo. Popolnoma se zlijejo z otrokom in ga v resnici prekrijejo. Ne vidijo več njegovih želja, pričakovanj, ciljev in to vse v imenu brezpogojne starševske ljubezni,« pravi socialna pedagoginja.

Spoprijemanje z neuspehom

O doseganju uspehov se veliko govori, medtem ko se neuspeh večinoma obravnava kot nekaj nezaželenega, ne pa kot priložnost za učenje. Številni otroci se ga pravzaprav bojijo, opaža Polona Kiker.

Na tekmovanjih prejemajo zlata priznanja in pohvale, ampak ko jih vprašam, ali so srečni in zadovoljni, odkimajo z glavo in povesijo pogled.

»Pred leti sem na enem od zidov prebrala misel 'Imela je same odlične ocene, a nikoli ni opazila jesenskega listja.' V šoli se srečujem z blestečimi dijaki, ki nikoli ne pozabijo naloge, učitelj se lahko na njih vedno zanese, na tekmovanjih prejemajo zlata priznanja in pohvale, ampak ko jih vprašam, ali so srečni in zadovoljni, odkimajo z glavo in povesijo pogled. Težnja k perfekcionizmu jih pušča prazne, utrujene in nezadovoljne. Iz dneva v dan težijo k dobrim rezultatom, ampak noben uspeh jim ni dovolj za občutek osebnega zadovoljstva. Strah pred neuspehom je največja grožnja, ki so ji izpostavljeni vsak dan. Na eni strani blišč uspeha, na drugi strani črnina slabe samopodobe in občutka strahu pred neuspehom.«

Starši otrokov neuspeh doživljajo kot lasten neuspeh

Socialna pedagoginja priporoča, naj otroci in dijaki poskušajo perfekcionizem preobraziti v težnjo po odličnosti. »Nestvarno visoke cilje naj preoblikujejo v visoke, vendar stvarne cilje, nedosegljiv ideal naj zamenjajo z zadovoljstvom ob uspehu ter tako ob neuspehu hitreje okrevajo, predvsem pa naj postanejo dovzetni za sprejemanje kritike, za katero naj se začnejo zavedati, da se nanaša na njihovo početje, ne pa na osebnost.«

Zelo pomembno je, da otrokov neuspeh znajo sprejeti tudi starši. »Veliko staršev ima občutek, da so slabi starši, če otrok domov prinese spričevalo, ki ga sami niso pričakovali. Bojijo se, da jih bo družba označila za neuspešne starše, če bo njihov otrok v šoli neuspešen. Enačijo se z otrokovim uspehom oziroma neuspehom. Otrokov neuspeh doživljajo kot lasten neuspeh. Nekateri starši vidijo svoje otroke veliko sposobnejše, kot so v resnici ali kot so pripravljeni dati od sebe,« pojasnjuje Polona Kiker in doda, da uspeh ni dosežena stopnja izobrazbe ali opravljanje poklica, ki so ga za otroka izbrali starši. »Uspeh je samouresničitev na poklicnem področju.«

Preberite še: Zakaj so otroška ličila nevarna igrača

Priporočamo vam: Štiri gospodinjska opravila, pri katerih lahko namesto čistila uporabite brivsko peno

Morda vas zanima tudi: Ganljiv govor Kate Winslet, ki bi ga morali prebrati vsi starši: Vrnite nam otroke