Kako in kdaj nehati dojiti (svetuje Nastja Pavel, Moja babica)

Navezava, ki jo mama in novorojenček vzpostavita med dojenjem, je edinstvena izkušnja. Za mnoge mamice nekaj najlepšega, za druge zapleten proces, do katerega pristopajo s strahom, spet tretjim nekaj povsem samoumevnega, nekaj, kar je pač treba. Veliko je napisanega o tem, kako začeti dojiti, kako pristavljati dojenčka, kako poskrbeti za laktacijo. Manj pa se govori o tem, kako in kdaj otroka odstaviti. Nekateri dojenčki sami odnehajo z dojenjem, drugi bi se dojili v nedogled.

O načinih, kako se lotiti odstavljanja, ko ima mama dovolj in je presodila, da je čas, da se njen otrok preneha dojiti, smo govorili z Nastjo Pavel, dipl. babico, mag. zdr. nege. Nastja na svojem Instagram profilu Moja babica s sledilci deli izjemno koristne nasvete in izkušnje glede nosečnosti, poroda, dojenja, carskega reza, zdravja žensk in družin ter številnih drugih vprašanj, ki se porajajo bodočim mamicam.

»Dojenje je resnično individualna izkušnja za vsakega otroka in mamo. Odstavitev otroka od dojenja najpogosteje poteka postopoma in se lahko zgodi na več načinov. Starost, pri kateri naj bi se odstavili, je odvisna od želja in potreb tako matere kot otroka,« pravi Nastja Pavel in dodaja, da smernice Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a predpisujejo izključno dojenje prvega pol leta otrokovega življenja ter nadaljevanja dojenja do dveh let otrokove starosti ob dopolnilni hrani. Zato naj dojenje traja tako dolgo, dokler ustreza obema.

Kdaj naj bi bil najboljši čas, da otroka odstavimo?

Najboljši čas za odstavitev je običajno odvisen od individualnih okoliščin. Priporočljivo je, da se odstavitev običajno ne izvaja pred šestim mesecem starosti otroka. Vendar pa ni strogega pravila, kdaj točno bi moralo priti do odstavitve. Naj poudarim, da se morata ob odstavljanju mama in otrok počutiti udobno, saj je dojenje več kot le hranjenje za otroka (in mamo). Pobuda za odstavitev od dojenja lahko pride tako od strani otroka kot od strani mame.

Če ne moremo govoriti o tem, kdaj bi bil najboljši čas za odstavljanje, pa lahko povemo, kdaj ni najbolj primeren čas za odstavljanje. Kadar pričakujemo v družini večje spremembe; uvajanje v vrtec, rojstvo sorojenca, mamin odhod v službo, bolezen otroka, ločitev ... To ni pravi čas za začetek odstavljanja od dojenja. Tako kot nas, tudi našega otroka te velike spremembe vznemirjajo, dojenje pa jim posebej v stresnih situacijah predstavlja občutek varnosti. Takrat je smiselno odstavljanje upočasniti ali preložiti.

Kako naj se mama loti odstavljanja?

Tako kot je dojenje individualno, je tudi odstavljanje. Odvisno je od mnogih dejavnikov, med drugim tudi starosti otroka in njegovih potreb.  

V prvem letu se dojenčki le izjemoma odstavijo sami. Torej, da si dojenja ne želijo več. Nekateri se naravno odstavijo okoli prvega leta, precej malčkov se samih odstavi v drugem letu, vemo pa, da so tudi takšni, ki bi se še dojili, ko dopolnijo dve leti.

Uvajanje v vrtec, rojstvo sorojenca, mamin odhod v službo, bolezen otroka, ločitev - to so dogodki, ko čas za odstavljanje ni primeren.

Odstavljanje lahko traja različno dolgo. Eni se odstavijo zelo hitro, v nekaj dneh ali tednih, drugi potrebujejo več časa.

Tako lahko rečemo, da se odstavljanje od dojenja začne s prvim grižljajem goste hrane in lahko traja tudi nekaj let. Zato lahko ima otrok uvedene vse obroke goste hrane, a se bo še vedno želel dojiti.

Glede odstavljanja pa moramo omeniti še morda, da je odstavljanje lahko:

• Nenadno. Tega se želimo izogibati, vendar je včasih nujno npr. ko mati zaradi zdravstvenega stanja ne sme več dojiti. Tukaj je pomembno slediti napotkom za ustavljanje laktacije.
• Naravno odstavljanje, otroci se najpogosteje sami naravno odstavijo v drugem in tretjem letu. Če otrok odklanja dojenje pred prvim letom starosti, gre najpogosteje za dojilno stavko in ne za naravno odstavljanje od dojenja.
• Načrtovano odstavljanje, po katerem me sprašujete.

Tako je. V omenjenih situacijah hote, ali ne hote pride do konca dojenja, načrtno odstavljanje pa je proces, pri katerem marsikatera mama potrebuje napotke. Kaj bi jim svetovali?

Ponovimo. Odstavljanje je osebna odločitev, kjer mati tehta med otrokovimi in svojimi potrebami. Včasih je lahko mama pripravljena na odstavljanje prej kot otrok ali obratno. Res pa je, da včasih na odločitev matere vplivajo pritiski okolice.

Če mati občuti, da je čas za odstavitev od dojenja, naj se tega loti postopoma in z veliko ljubezni. Lahko se odloči za delno odstavljanje od dojenja in doji le, ko začuti, da njen otrok to resnično potrebuje. Opazile bodo lahko, da se otrok najbolj upira odstavljanju približno med 9. in 18. mesecem starosti (zaradi faze ločitvene stiske).

Če mati občuti, da je čas za odstavitev od dojenja, naj se tega loti postopoma in z veliko ljubezni. 

Metode za odstavljanje so različne in jih je treba prilagoditi posamezni situaciji, posameznemu dojenčku, materi, družini. In naj vam izdam skrivnost. Veliko lažje jim bo, če bodo pri tem kreativni in uporabljali svojo domišljijo.

 Nekaj metod načrtovanega odstavljanja:

• Povečanje aktivnosti, tukaj zelo prav pride večja vključenost partnerja (ali drugih sorodnikov, prijateljev).
• Podoje zamaknemo, sploh večji otroci razumejo, ko jim rečejo, da morajo počakati.
• Namesto dojenja otroku ponudimo zdrave prigrizke.
• Otroku dojke ne odklanjamo, kadar jo bo želel, a tudi ponujamo mu je ne.
• Otroka zamotimo z drugo aktivnostjo.
• Izogibamo se situacijam, v katerih se otrok običajno doji.
• Sporazumno odstavljanje, kadar uporabimo različne zgodbe in pogovori z otrokom (npr. dojke morajo počivati). Tukaj bo predvsem prišla do izraza mamina kreativnost, da si bo lahko izmislila zgodbe in prisrčne razloge, ki bodo otroka prepričali, da se ne rabi dojiti v tistem trenutku. Tukaj se moramo zavedati tudi to, da če mu rečemo, da dojke spijo, ko je tema, bo se želel podojiti takoj, ko se zdani.
• Skrajšujemo čas podojev, torej otrok se lahko podoji, ko želi, vendar omejimo trajanje podoja.

In če kdo reče, da je odstavljanje enostavno, največkrat ni.

Kadar se dojenje konča zgodaj in morda ne na željo matere, lahko mama za dojenjem žaluje. Nastopijo lahko močna čustva.

Naj omenim še to, da sploh, kadar se dojenje konča zgodaj in morda ne na željo matere, lahko mama za dojenjem žaluje. Nastopijo lahko močna čustva. Pomembno je, da si ženska ta čustva dovoli občutiti.

Kdaj je najbolje, da se odločimo za odstavljanje? Ko smo na dopustu, med koncem tedna ...?

Ni posebnega, najboljšega časa za odstavljanje, saj je to odvisno od potreb in želja matere, otroka in nenazadnje celotne družine.  Nekatere se odločijo, da začnejo odstavljanje med dopustom ali za konec tedna, da imajo več časa za otroka in njegove reakcije. Vendar je ključno, da je mama pripravljena in se počuti udobno s samim procesom odstavljanja. Otrok, ki še ni pripravljen na odstavljanje, lahko dalj časa potrebuje bistveno več pozornosti, kot jo je bil vajen. Iskal bo potrditve, da ga imata starša še vedno rada. Pozorni moramo biti tudi na to, da so lahko takrat bolj razdražljivi in lahko začne sesati tudi palec ali dudo. Tudi zbuja se lahko več.

Res je pomembno, da smo potrpežljivi in da odstavljanje poteka z veliko ljubezni in če ne gre za izredne situacije, naj poteka postopoma.

Kaj narediti, če mami plan z odstavljanjem ne uspe? Je smiselno vztrajati ali prisluhnemo otroku in se za odstavljanje odločimo kasneje?

Morda se bo tukaj nekaterim zdel odgovor smešen. A kadar smo z odstavljanjem »neuspešni«,  se moramo  v tem primeru najprej vprašati, ali si res želimo tudi same tega. Mnogokrat je tako, da dojenček nekako podzavestno čuti, da tudi mama še ni pripravljena na odstavljanje.

Če je mati resnično pripravljena na odstavljanje, gre to običajno zelo hitro, sploh kadar mama izbere enega od načinov ljubečega odstavljanja.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Nastja Pavel (@mojababica)

Lahko otroka na ta dogodek pripravimo? Bo enoletnik razumel, če mu govorimo, da mleka počasi ne bo več?

Otrok ima v različni starosti različne potrebe in zmožnosti razumevanja dogodkov. In ko je otrok starejši, nekateri starši uporabljajo metodo 'sporazumnega odstavljanja'. V tem primeru lahko postavimo rok, od kdaj se otrok več ne bodo dojili. Na primer: »Ko boš pa star 3 leta, boš že zelo velik. Za rojstni dan boš dobil veliko igrač in daril. Namesto da se boš dojil, se bova raje igrala s tvojimi igračami.« Ali pa: »Sedaj boš tako velik fant, da bo v redu, da namesto večernega dojenja prebereva tvojo najljubšo knjigo.«

Otroka lahko na odstavitev pripravimo tudi tako, kot ste omenili. Da mu pojasnimo, da bo mleko postopoma izginilo, vendar mu še vedno ponudimo druge tolažilne metode, kot smo jih navedli zgoraj. Pa vendar, enoletnik morda ne bo povsem razumel koncepta, vendar bo občutil spremembe in se nanje s časom prilagodil.

Mati lahko za ustavljanje laktacije pije tudi žajbljev čaj, tri skodelice na dan.

 Ko prenehamo dojiti, se lahko pojavi mastitis. Kako ga lahko vnaprej preprečimo oziroma kako si lahko pomagamo, ko do njega pride?

Do povečanega tveganja za nastanek zamašenih mlečnih vodov, zastojne dojke ali celo mastitisa ob odstavljanju od dojenja največkrat pride, kadar se odstavljanja lotimo prehitro in nenadno.

Pri dojenju gre za proces ponudbe in povpraševanja. Manj je povpraševanja, manj je ponudbe. Pa vendar se lahko v procesu odstavljanja zgodi, da mati občuti polne, napete, občutljive dojke. V tem primeru naj gre pod topel tuš, si daje tople obkladke ter masaže dojke in si iz dojke (ročno ali s črpalko) izbrizga le toliko mleka, da bo čutila olajšanje in napetost popusti.

Torej tukaj je res pomembno, da dojko izpraznimo samo do olajšanja, saj bi v nasprotnem primeru lahko povečali tvorbo mleka.

Mati lahko za ustavljanje laktacije pije tudi žajbljev čaj, tri skodelice na dan.

Preberite še: Povsem v redu je, če otrok ni srečen

Morda vas zanima tudi: Dr. Saša Krajnc: Skozi pridnost sem živela najglobljo odtujenost od sebe