Rože in moževe prve asociacije #kolumna

Oktober je, rože pa povsod, kamor se obrneš. Pravzaprav smo bombardirani z njimi že lepo število mesecev, modni napovednik pa kaže na to, da bodo pisano in v vseh dimenzijah cvetele tudi najmanj vso zimo. Kako krasno, si misli marsikatera med nami, marsikateremu moškemu pa se od teh rož počasi že meša. Opažam zanimiv fenomen: moški res ne marajo rožastega vzorca. Seveda me zanima, zakaj?

Ko sva se z možem spoznala, je bil ob moji omembi, da imam rada vrtnice, pa ne kot darilo, ampak predvsem v različnih dišavah, malce zadržan. Spoznanje, da vrtnični parfumi niso nujno iz babičine kategorije, ga je pomirilo, in zdelo se mi je, da ga rožasta moda res ne bo pretresla. Pa sem se motila.

Posteljo in krožnike si delim z nekom, ki ima precej čudno in strogo izdelana merila glede tega, kaj mu je in kaj mu ni všeč. Poleg črt, vzorcev z etno ali pa 70's pridihom, pik, debelih žab, baggy hlač, preširokih hlač oziroma kar hlač nasploh (lahko bi naštevala v neskončnost) na prvem mestu nedvomno kraljujejo rože. Všeč so mu izključno v vazi ali pa v naravi, kot potisk pa so pri njem v isti ligi kot mušnice, ki jih pač nikakor ne bi zaužil, pa če je ne vem kaj. In tako je z rožami. Najprej sem mislila, da je to še ena od njegovih muh, kajti raje reče, da mu nekaj ni všeč, kot da bi rekel ja. Pa ni muha, prav vidi se mu, kako ga bolijo oči, medtem ko nosim krilo z ogromnimi rožami. Ali pa obleko z majhnimi rožicami. Ne more, da ne bi pripomnil:

Jooooj, ko bi vedela, kako grozne so te rože! Grozne! Kot bi te stilirala kakšna stilistka iz naftalina.

Zakaj moški ne marajo rožastega potiska? Mislim, v resnici?

Prva asociacija je na babičine zavese ali pa rožast prt, to so mi zatrdili številni vprašani. Da je stvar še bolj ultimativno grozna, moj dodaja, da so rože običajno tudi na vrtni katastrofi, ki se ji reče plastičen prt. Babica pač ni oseba, o kateri bi moški želel razmišljati, medtem ko je z žensko. Baje. Jaz pa se sprašujem, ali rožasti potisk moški poleg povezav z babico enačijo morda tudi s staranjem? Udobjem, domačnostjo? Ob pogledu na rože vsaj v mislih zlahka zadiši še po jabolčnem zavitku s cimetom in domačnosti, in če gre ljubezen res skozi želodec, kaj je torej napačnega v tem?

Boljšo polovico sem poskušala zaslišati, kaj je na tem. Pogovor je stekel nekako takole, odkrila pa nisem nič novega:

On: Enostavno mi ni všeč in pika!

Potem sem vrtala dalje in prišla sva do spominov:

On: To je potisk za none. Moja nona je imela eno rožasto obleko z majhnimi rožicami.

Jaz: Aha, torej ti niso všeč majhne rože?

On: Majhne so res neznosno starinske.

Jaz: Potem je v bistvu redu, da so velike?

On: Neeee, to pa sploh ne. Ne smejo biti opazne, ker potem je vtis, kot da je na tebi ena velika plantaža vrtnic.

Na tej točki sem obupala. Pogled v mojo omaro takole na pamet in na hitro: dve rožasti obleki in eno rožasto krilo. In ene superge z rožicami. Mogoče še kaj, pa se mi je izmuznilo. Vsak kos posebej vedno obgodrnja, kadar ga oblečem ali obujem, ampak mene mika še nekaj rožastih stvari, ki jih bom seveda po svoji presoji vsekakor kupila, pa če on posuje vse herbicide po njih. Upam, da se tudi ti mirno požvižgaš na moško mnenje, ko gre za modo. Povsem drugače pa je, ko moški iskreno pove, ali neko oblačilo pristaja tvoji postavi – glede tega mu popolnoma zaupam. O tem pa kdaj drugič!

Kolumno je napisala Katarina M. Bajt

Foto: GettyImages