Si noseča? Ne, samo debela! #kolumna

Ženska v rodni dobi je non stop na udaru. Pustimo ob strani to, da se mora mesečno ukvarjati s stvarmi, ki so moškim španska vas (ampak to sploh ni ne vem kako hudo ne težko, vsaj jaz nisem nikoli razumela, zakaj bi bila menstruacija kakšen problem), ali pa to, da jo slej ko prej čakata nosečnost in rojevanje. Če se seveda za to odloči. Tokrat me bolj zanima to, kaj se dogaja v času, ko nič od tega ni aktualno, okolica pa te ima vseeno ves čas na radarju.

Pred kratkim sva z mamo čvekali po telefonu. Zavleklo se je kot po navadi in jaz sem že popila kavo v lokalu, plačala, šla do kolesa, ko sva še kar čvekali. Pogovoru ni bilo videti konca, zato sva ga nadaljevali, medtem ko sem se že vozila proti domu. Z eno roko. Ni vzorno, vem. Na koncu, ko je že zrecitirala vse 'pozdravi malega in malo, pa moža, pa dobro delaj, in pazi, da se ne prehladiš, zdaj je ob jutrih že mraz …' jaz pa sem naveličano na repeat ponavljala ja, ja, ja, ja … ona kar naenkrat udari, in to zelo na hitro, v eni sapi:

Pa noseča si tudi, sem slišala!

Vse, kar mi je uspelo, je bil kričeči:

Kaj sem???!

Ja no, noseča …

Takoj mi je bilo jasno, da si je spet nekdo vzel preveč časa in prišel do dezinformacij. In jih še tople nesel moji mami. Najprej sem osumila sosedo, ki pozna obe. Odkar ji je uspelo spregledati mojo drugo nosečnost in me je frapirana videla z dojenčkom, si še ni opomogla, pa je od tega že tri leta in pol. Njen obraz, ko me je vprašala, čigav je otrok, je bil nepozaben. Nepozabno absurdno je bilo tudi to, da te nekdo, ki se ga to sploh ne tiče, sprašuje po dokumentih za otroka, ki po njegovo ne more biti tvoj. Mislim????! Če ne bi bila polna hormonov, bi jo poslala nekam, tako pa sem stala tam in ji dopovedovala sveto resnico. Ni se zadovoljila in ni nehala – bila je v šoku, da ji je ušla tako pomembna podrobnost, kot je povečanje naše družine, medtem ko me je redno srečevala skoraj vsak dan … in to ona, ki ve vse o vseh! Drama. Cepetala sem od zadovoljstva, da je nenačrtno uspelo kaj takega. Uničila sem ji pojem, jasno je bilo, da je globoko razočarana nad sabo in nad svojim vohunskim nosom. Na roke pri tem prikritju leta mi je šla zima in potem zgodnja pomlad, obe polni plaščev. In imela sem majhen trebuh. Ampak da je to spregledal najbolj radoveden človek v našem naselju, medtem ko so napeto situacijo, kdaj bo dan D, spremljali vsi, od ribarja na tržnici do prodajalke pri najboljšem sosedu … Prav nikomur detajl ni ušel, razen … Ne, soseda je tokrat res doživela poraz. Izraz na njenem obrazu je bil milo rečeno neprecenljiv. Prestreljen. Takoj po šokantni novici je klicala mojo mamo in se najprej prepričala, da ni prvi april, potem pa jo užaljeno okregala, ker ji je zamolčala tako pomembno novico. Mama je potem seveda klicala mene in celo zgodbo o tem, kako se sosedi vse skupaj ne zdi mogoče, sem slišala še enkrat. Najbrž vohunka še danes potiho misli, da je otrok posvojen, smola je edino, da je čisto podoben svoji sestri. Zanjo pa je nosečnost vodila tudi soseda, zato je jasno, da je otrok moj biološki. Sranje, torej je mali res naš, zatajila pa je ona!

Ampak nazaj k moji tokratni nosečnosti. Najprej je seveda padel sum na vohunko. Odkar ji je pred leti ušla tako senzacionalna novica, me ima ves čas na očeh in vedno me pogleda najprej v center, šele potem si oddahne in poklepetava. Če bom še kdaj noseča, bo ona vedela pred mano, to mi je jasno. Ampak ne, tokrat ni bila ona. Najprej je mama miroljubno poskušala prikriti vohunkino identiteto, zraven pa me mirila, ampak potem se je pod mojo nejevoljo in jezo, kaj se to pravi, le vdala. Seveda je bila nosilka novic ženska. Moški se s čim takim ne ukvarjajo niti pod razno. Kriva je bila baje obleka, rezana pod prsmi, ki bi z lahkoto služila tudi v nosečnosti. Ampak ni nosečniška. In jaz nisem noseča. In še en firbec se je pač zmotil.

Torej ne, nisem noseča, imam pa trebuh, ki ni od namišljene nosečnosti, ampak je najbrž dediščina dveh (pravih) nosečnosti. In postave, ki je takšna, da moj trebuh nikoli ne bo (in ni bil) raven kot ploh. Če temu prišteješ kroj oblačila in preveč časa žensk, ki se ukvarjajo samo s trači in tem, kdo je kje koga zakaj in kako, je rezultat nič manj kot nosečnost. Načeloma se krojem, v katerih sem videti noseča, izogibam, ampak tu in tam mi visi dol in naredim izjemo. In glej glej, takrat so vedno na delu inšpektorji za skrite nosečnosti.

Tako, zdaj je jasno. In na odgovor, ali sem noseča, do nadaljnjega odgovarjam:

Ne, samo debela!

Kolumno je napisala Katarina M. Bajt

Foto: Thinkstock