12 čudnih navad, ki dokazujejo, da ste zelo inteligentni

Težko je natančno izmeriti, kako inteligentni ali če hočete, pametni ste. Eno od meril za to so testi, s pomočjo katerih se določa inteligenčni količnik, drugo merilo so navade, ki gredo drugim na živce ali se jim zaradi njih zdite posebni, morda celo čudni. Poglejte, katere pričajo o tem, da ste v bistvu pametnejši od večine.

Imate razmetano mizo

Po besedah psihologa in profesorja na univerzi Cornell Roberta J. Sternberga je inteligenca sposobnost učiti se iz izkušenj, se prilagajati na nove situacije, razumeti abstraktne koncepte ter dobro delovati v okolju, ki nekoga obdaja.

Čeprav večina meni, da so inteligentne osebe visoko organizirane in imajo v delovnem okolju vse do podrobnosti urejeno, to ne bo ravno držalo. Poskus, ki so ga opravili na univerzi Minesota, je namreč pokazal, da imajo osebe, ki delujejo v neurejenem okolju ter se v njem znajdejo, več kreativnih idej od onih, ki imajo vedno vse pospravljeno.

"Neurejeno okolje, denimo delovna miza, spodbuja k temu, da pogledamo izven znanih vzorcev in tradicionalnega razmišljanja," je povedala psihologinja Kathleen Vohs in dodala, da urejeno okolje na drugi strani zagotavlja varnost, po zaslugi katere nismo primorani iskati kreativnih rešitev.

"Kreativnost je nedvomno ena od pomembnih lastnosti inteligentnih oseb," je zaključil psiholog in raziskovalec na univerzi Duke, Jonathan Wai.

Pozno hodite spat

V filmih geniji vedno delajo in raziskujejo pozno v noč, očitno pa to ni tako le v filmih. Študija Šole za ekonomske in politične znanosti v Londonu je  pokazala, da imajo osebe, ki bedijo pozno v noč, višji inteligenčni količnik od onih, ki zvečer v posteljo ležejo zgodaj.

Avtorji to povezujejo z evolucijo: ponoči je človeško vrsto vedno ogrožalo več nevarnosti, z namenom varovanja pred njimi so zato budni ostajali inteligentnejši in spretnejši posamezniki.

Spremenjen cirkadialni ritem je torej lahko darilo evolucije: "Morda pa pri inteligentnih telo preprosto deluje drugače in ostajajo budni zato, ker ponoči v miru lažje pridejo do boljših rešitev, saj jih tedaj nihče ne moti," je povedal Wai in dodal, da kljub vsemu tudi nočnim pticam priporoča sedem ur spanja.

Preklinjate

Preklinjanje naj bi bila grda in nedostojna navada in naj bi nakazovalo na nižjo izobrazbo ter inteligenco. A raziskava psihologa Timothyja Jaya in njegove ekipe je prišla do zaključka, da so v bistvu osebe, ki veliko preklinjajo, inteligentnejše od večine.

Med drugim imajo bogatejši besedni zaklad in jezikovne sposobnosti sodijo med znake visoke inteligence. Je pa res, da tisti, ki se z njo ponašajo, vedo, kdaj je kletvice primerno in kdaj neprimerno uporabljati in v kakšnem kontekstu so sprejemljive ter v kakšnem ne.

Obožujete hladne prhe

Najbrž ste že slišali, da prhanje s hladno vodo ali plavanje v mrzli reki dvigne raven telesne energije in krepi odpornost. Ima pa hladna voda še en pozitiven učinek.

Znanstveno sicer še ni potrjeno, vendar je finska raziskava namignila, da prilagajanje telesa na hladno vodo niža stres in utrujenost, izboljšuje razpoloženje ter krepi spomin. Vse to pozitivno vpliva na možganske funkcije ter viša produktivnost.

Na živce vam gre žvečenje

Drugih. Sodite med tiste, ki ne prenesejo zvoka, ki nastaja, medtem ko nekdo žveči hrano? Za tem se skriva znanstvena razlaga: povedano preprosto, po inteligenci odstopate od povprečja.

Raziskava univerze Northwestern je namignila, da imajo osebe, ki jih motijo takšni in podobni zvoki, sposobnost dobro ločevati pomembne od nepomembnih informacij, do slednjih imajo nižjo toleranco, zato jim gredo na živce.

Še ena s tem povezana zanimivost: na žalost je druga študija pokazala, da žvečenje žvečilnega gumija pozitivno vpliva na delovanje možganov.

Kracate

Torej vsakič, ko imate pred seboj papir, v roki svinčnik in nekaj minut časa (ali med pogovorom po telefonu) kracate po papirju, kjer nastajajo smiselne ali povsem nesmiselne risbice.

Po besedah psihologinje Sunni Brown je to početje še en dokaz visoke inteligence, kajti kot je zapisala v knjigi Revolucija čačk (The Doodle Revolution) po zaslugi tega lažje sprejemate informacije in rešujete težave.

Njeno prepričanje potrjuje znanost. Raziskava iz Velike Britanije je pokazala, da so osebe, ki so med prejemanjem informacij kracale po papirju, osvojile za 29 odstotkov več podatkov v primerjavi s tistimi, ki niso imele svinčnika in papirja. Kracanje koristi tudi spominu in omogoča vizualizacijo čustev.

Samokritični ste

Splošno mnenje je, da so inteligentne osebe samozavestne  in ne dvomijo o sebi. Zakaj vendarle bi, če so pametne, kanje?

A študije kažejo drugače. Tista, ki so jo že leta 1999 opravili na univerzi Cornell, je prišla do zaključka, da se osebe, ki se ne morejo pohvaliti z visokim inteligenčnim količnikom večkrat kot inteligentni posamezniki, ne zavedajo svojih pomanjkljivosti in šibkih točk, medtem ko se visoko inteligentni teh zavedajo in so zato do sebe bolj kritični.

"Pametni priznajo, da se lahko zmotijo, vedo, kdaj v končni fazi nimajo prav in jih ni sram povedati, da nečesa ne vedo, na drugi strani manj inteligentni praviloma vztrajajo pri svojem in ne priznavajo argumentov, ki dokazujejo, da se motijo," je pojasnil psiholog David Dunning.

Sanjarite

Čeprav je znanost nekoč trdila, da sanjarjenje slabo vpliva na storilnost, nove raziskave dokazujejo ravno nasprotno. Tista z univerze Kalifornija je odkrila, da so osebe, ki so si med opravljanjem miselnih nalog vzele čas in so v mislih odtavale stran, na koncu imele boljše rezultate od onih, ki si niso vzele predaha.

Strokovnjaki predvidevajo, da tako imenovani inkubacijski čas možganom omogoča iskanje boljših in kreativnejših rešitev ter nekakšen odmik od težav oziroma nalog, kar v končni fazi zagotavlja boljše rezultate.

Pogovarjate se s samim seboj

Čeprav se drugim morda zdi vaše mrmranje v brado noro, v resnici to nakazuje na visoko inteligenco, boljši spomin in boljše sprejemanje dražljajev iz okolice.

"Jezik ni namenjen le komuniciranju z okolico, temveč tudi s samim seboj. Premlevanje informacij, podatkov, znanj in ubesedovanje možnih rešitev v družbi samega sebe ni nekaj slabega, temveč nekaj pozitivnega in dokazuje, da je nekdo inteligentnejši od povprečja" je prepričan psiholog z univerze Wisconsin, Gary Lupyan, ki je z ekipo strokovnjakov in s sodelovanjem z univerzo Pennsylvania prišel do teh zaključkov.

Radi ste sami

Znanstveniki iz Velike Britanije in Singapurja so k sodelovanju povabili 15.000 oseb, starih od 18 do 28 let. Ti so reševali inteligenčne teste.

Odkrili so, da tisti z najboljšimi rezultati niso bili ravno navdušeni, če so bili pogosto obdani s prijatelji ali drugo družbo in na podlagi tega zaključili, da so inteligentni posamezniki povsem zadovoljni tudi v družbi samih sebe. Kar sicer ne pomeni, da druženje vedno zavračajo, a so bolj samotarske narave od povprečno inteligentnih.

Obožujete svoj kavč

Zdi se, da je lenoba znak inteligence! Leta 2016 opravljena raziskava univerze Florida Gulf Coast je 60 oseb razdelila v dve skupini: mislece in ne-mislece.

V ti dve skupini so znanstveniki sodelujoče razdelili na podlagi odgovorov na testna vprašanja. Avtorji so nato spremljali fizične aktivnosti prostovoljcev in zaključili, da so bile osebe iz prve skupine v povprečju manj aktivne od tistih iz druge.

Rezultate so utemeljili takole: "Misleci so zadovoljni z mentalno telovadbo, medtem ko se ne-misleci začno hitreje dolgočasiti in ob tem mentalno stimulacijo povezujejo z negativno izkušnjo."

Vsak dan meditirate

Vsakodnevna meditacija nahrani možgane, so zapisali v časopisu New England Journal of Medicine. To je pokazalo več raziskav, na podlagi katerih znanost trdi, da meditacija krepi kreativnost, inovativnost in spomin.

Z nekaterimi oblikami te prakse pa je IQ mogoče dvigniti za kar 23 odstotkov in izboljšati kreativnost ter koncentracijo.

Povzeto po portalu The healthy.com

Preberite še: 10 resnic, ki jih za srečno življenje morate sprejeti

Morda vas zanima tudi: Stjepan Domančić, bioterapevt: Ves čas smo pod nenehnim stresom, telo tega ne zmore prenesti