02 LES: Ko pisarniško delo zamenja delavnica na robu gozda

Metka Zver ustvarja v svojem delovnem kotičku na robu gozda. Ta je s časom prerasel že v pravo delavnico v kleti njene hiše. Kakšen je? "Prašen. In glasen. Med načrti za bližnjo prihodnost sta zato dober odsesovalni sistem in slušalke, ki bodo nevtralizirale hrup iz okolja," nam zaupa Metka, ki nove izdelke običajno snuje ob premisleku o njihovi uporabi. "Iz funkcije in iz strukture lesa, ki ga imam na voljo, se forma rodi tako rekoč sama," pravi.

Od nakita in stojal za torte do miniaturnega pohištva

In kaj v delavnici sploh nastaja? Kreativna strugarka ustvarja lesene sklede, stojala za torte, možnarje, servirne deske in krožnike. V koraku s časom izdeluje tudi stojala za telefone in tablice ter podstavke za prenosne računalnike. Za tiste, ki v roke še vedno raje primejo knjigo, je oblikovala mini bralni naprstnik in "hišo" za odlaganje odprte knjige, če ste si med branjem ravno vzeli malo pavze. V delavnici nastaja celo miniaturno pohištvo – mizice in stolčki za igrače in njihove namišljene čajanke. In kot kaže, ji novih idej še zdaleč ne manjka.

Slovenski les in zanimive teksture

Les najde pri sosedih, prijateljih in znancih, pa tudi prek malih oglasov. "Meni najlepši domači les je oreh, zato ga zelo veliko uporabljam. Poleg njega pa tudi slivo, jablano, hruško … To vse so vrste lesa, ki so barvite in imajo zanimive teksture, ki najbolje pridejo do izraza v malih objektih, ki jih opazujemo od blizu," pravi umetnica.

Podjetje nastalo iz želje po ustvarjanju z lastnimi rokami

Njena zgodba ustvarjanja z lesom se je začela nekega jutra, navsezgodaj, ko je še napol spečemu možu naznanila, da se je ravnokar odločila, da bo začela izdelovati lesene izdelke. "Potreboval je kakšna dva meseca, da je dojel, da mislim resno. Seveda pa je ta ideja v meni zorela že dolgo pred tem. Nastala je iz potrebe, da se začnem ukvarjati z nečim novim. Ter globoke želje, da bi ustvarjala nekaj z lastnimi rokami. Les mi je bil od nekdaj blizu, večkrat sem restavrirala kakšne stare kose pohištva in pri tem noro uživala, zato se je odločitev za les v tistem trenutku zgodila na nek način sama od sebe," nam zaupa Metka.

Na začetku poti usklajevala dve polni službi

"Od samega začetka sem delo z lesom jemala zelo resno," pove Metka, ki je to pot začela z več kot leto dni dolgim obdobjem predpriprav, ko je pravzaprav delala dvojno. Pred lesno kariero je namreč petnajst let vodila marketing v knjigotrštvu Mladinske knjige Trgovine, zato je na začetku opravljala osemurni delavnik v službi, skoraj še enkrat toliko popoldne in čez vikende doma. To je bilo obdobje razvoja blagovne znamke, razmisleka o tem, kdo so lahko njeni kupci in katere prodajne poti bi bilo treba razviti. Sledil je razmislek o marketinški strategiji in začetek gradnje svojega omrežja na družabnih medijih.

Treba je prositi za pomoč in biti tudi pripravljen pomagati drugim

"Preden storiš prvi korak na samostojni poti, je zelo dobro, da imaš izdelan načrt, kam želiš priti čez dve, tri, pet let. Imeti moraš ob sebi ljudi, na katere se lahko zaneseš, da ti bodo pomagali, pa čeprav morda samo z bodrilnim pogovorom. In ne sme ti jih biti težko prositi za pomoč. Prav tako se mi zdi ključno, da si sam pripravljen pomagati drugim. Ta krog se vedno sklene," pove podjetna umetnica.

Lesene izdelke tako ustvarja povsem sama, pri zasnovi blagovne znamke in določanju njenih vrednot sta ji največ pomagala mož Tomaž, s katerim sta se ogromno pogovarjala o lesu, ki ga bo uporabljala in o tem, kako pomembno je, da se osredotoči zgolj na avtohtone in ekološko neoporečne vrste lesa, ter oblikovalka in najboljša prijateljica Zarja Vintar, ki ji je pripravila celostno grafično podobo in sodelovala pri temeljnih razmislekih o tem, kakšne izdelke naj izdeluje in komu naj jih nameni.

"Če se hočeš naučiti nekaj, kar te res zanima, postanejo možgani neverjetno aktivni"

Metka je sicer študirala umetnostno zgodovino, ki z lesom nima neposredne povezave, oblikovanja lesa pa se je izučila kar sama – s pomočjo spleta. In čeprav se ne znajdemo vedno na karierni poti, ki bi jo začrtali okviri naše izobrazbe, Metka poudarja, da je prav izobrazba še vedno zelo pomembna. Pa čeprav morda v povsem drugi smeri.

"Študij mi je dal metodologijo. Naučil me je, kako se analitično lotiti problema, kako zbrati vire informacij, jih učinkovito in hitro osvojiti in na njihovi podlagi izdelati rešitev oziroma strategijo razvoja. Morda se sliši preprosto, v teoriji zagotovo, ampak v praksi je to težko, to je nekaj, kar moraš ponotranjiti preko treninga. Ko to osvojiš, omejitev več ni. Fino je razmisliti, kaj te v resnici v življenju najbolj veseli in se tega lotiti. Dobra novica pri tem je, da če se hočeš naučiti nekaj, kar te res zanima, postanejo možgani neverjetno aktivni, znanje in informacije srkajo v takšnem tempu, da si včasih še sam čisto presenečen nad sabo. Moje globoko prepričanje je torej, da se lahko lotiš česarkoli, kar te veseli, ne glede na izobrazbo, spol ali starost, ter da boš zagotovo uspešen, če v delo vložiš vso svojo pamet in srce," navdihujoče pojasni ustvarjalka.

Ročno struženje je ponekod v svetu visoko cenjena umetnost

Metka ima pred sabej še veliko izzivov, povezanih predvsem s tehničnim znanjem, ki ga želi dopolniti. "Ročno struženje lesa marsikje po svetu uvrščajo med umetnost. Vaze in sklede največjih mojstrov so razstavljene v muzejih in galerijah ter dosegajo vrtoglave cene. Želim si, da bi se vsaj od daleč približala veščini, ki jo občudujem na teh estetsko dovršenih kosih," sklene strugarka, ki je sodeč po njenih izdelkih, na pravi poti.

Ali Slovenci cenimo domače in unikatno oblikovanje? "Nekateri absolutno. Nekateri sploh ne."

A to je del človekove osebne kulture, razmišlja Metka. "Ljudje, ki jim ni nihče povedal zgodbe o tem, kako nastane na roko narejen unikatni izdelek, in si še niso vzeli časa za to, da bi ga pogledali od blizu in zaznali lepoto ter energijo, ki se skriva v njem, ga seveda ne morejo ceniti. Mislim, da imamo ustvarjalci nalogo, da jim to zgodbo pripovedujemo, in mediji moč, da nam jo pomagate razširiti," sklene ljubiteljica lesa.

Avtor: Maja Fister

Foto: Tom Novosel, Saša Kovačič/kisik.si