24.8.2023 ob 9:15 | Foto: Gettyimages
Med otroki in najstniki zelo priljubljeni britanski pevec Harry Styles se je pred časom za naslovnico največje svetovne modne revije – Vogue – fotografiral v krilu in izjavil: »Ko odstraniš miselnost, da obstajajo oblačila za moške in ženske, odstraniš tudi ovire in si odpreš prostor za igranje.«
S tem je dal jasen signal, da ni prav nič narobe, če si fantek želi svetleče se hlače, deklica pa bratov strgan skejterski pulover s kapuco.
Že majhni otroci zelo dobro vedo, kaj bi radi oblekli, zato nikar ne omejujmo njihove domiselnosti. Tudi ko gredo prvič v šolo.
Da je otroška domišljija brezmejna, zelo dobro vedo predvsem starši, ki jih malčki zasipavajo z malone znanstvenimi vprašanji. Neštetokrat metodično sprašujejo »zakaj« in jim odgovor »zato« nikakor ne zadostuje. Malokdo pa se zares poglobi v njihov svet. Pustimo jim ga, nedolžnega in drugačnega, kot v svoji znani pesmi poje Vlado Kreslin.
Oziroma, kot moj – najbolj elokventni – prijatelj rad spomni na Pavčkovo misel, ki pravi: »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.«
Tudi sama sem bila, pred kar nekaj dekadami, deležna – milo rečeno – nerazumevanja tovarišice Rezke v mali šoli, ki nam je, petletnikom, naročila, naj narišemo muco Copatarico iz pravljice Ele Peroci. Nato je na skorajda povsem enake risbe muckov in copatkov vsem za izvirnost naštempljala zvezdice ... Pri moji sliki pa onemela.
Namreč, narisala sem hišo ... »Melita!« je zagrmela. »Zakaj si narisala hišo? Kje je muca Copatarica?« Povlekla me je za čop in »pospremila« v kot, kjer sem zašepetala, da muca Copatarica spi v hiši in se je zato ne vidi. Ni razumela. Moja nona ji je, ko je prišla pome, vljudno, a z odločnim »churchillovskim taktom« povedala svoje in mojo risbo hranila, dokler ni za vedno zaspala. V neki drugi hiši.
Mali so v resnici – veliki!
Preberite še: 12 mogočnih dreves (Piše Nika Vistoropski)
Morda vas zanima tudi: Dr. Vesna V. Godina: Podpiram evtanazijo, ker sem gledala bližnje, kako trpijo
oddajte komentar