12 mogočnih dreves (Piše Nika Vistoropski)
O sekanju dreves v mestnih središčih.
12.7.2023 ob 11:50
Piše:
|
Kaj rabiš kaj rabiš? drevo hišo da presodiš kako veliko kako malo je človeško življenje kako veliko kako malo ko dvigneš pogled v krošnjo in se izgubiš v bujni zeleni lepoti kako veliko kako malo ko pomisliš na kratkost svojega življenja če ga primerjaš z življenjem dreves rabiš drevo rabiš hišo nič od tega le zase samo kotiček streho da sedeš da premišljuješ da spiš da sanjariš da pišeš da molčiš da vidiš prijatelja zvezde travo rožo nebo Friederike Mayröcker (prevedla Tanja Petrič) |
Vemo, da drevesa v mestih zmanjšujejo onesnaževanje, stabilizirajo temperaturo in povečujejo vrednost nepremičnin, zato z njihovim odstranjevanjem ustvarjamo okolje, ki ne škoduje le našemu zdravju in sreči, temveč ima tudi dolgotrajne gospodarske posledice.
Vse to vemo. Vemo tudi, da je vegetacija, recimo ji zelenje, na gosto poseljenih območjih tudi kazalnik trajnostnega upravljanja mest in načrtovanja urbane rasti, odraz kulture mesta ne nazadnje.
Je torej dovolj, da na mesto posekanega debla posadimo sadiko? Žal ni tako preprosto. Mesto je za drevo to, kar je lahko puščava za človeka, surov in nestanoviten prostor.
Nekatera drevesa na urbanih območjih težko dosežejo odraslost. Vendar ko jim to uspe, bogato vračajo; sekvestracija ogljika, zagotavljanje naravne sence, zmanjševanje onesnaževanja, ptice v krošnjah, jesenski ples listja, pomladno prebujenje.
Sajenje novih dreves ni rešitev, ne more biti opravičilo za sečnjo starih. Sekati drevesa za lepšo, prenovljeno kulturno (!) institucijo nacionalnega pomena pa je v najboljšem primeru cinizem, v najslabšem neopravičljivo barbarstvo.
Preberite še: Večji problem kot to, da se počutim kot oseba, ki nikoli ni dovolj, je to (Piše: Nika Vistoropski)
Morda vas zanima tudi: Slovenka z diplomo s Cambridgea: Genetska bolezen ji ni preprečila, da uresniči svoje sanje
oddajte komentar