Zakaj nas vsi hočejo mlade? (piše: Katarina M. Bajt)

Vem, da nisem edina. Vsi pretresi, službeni roki, ki jih komaj lovim, marsikdaj pa tudi ne ujamem, vse težave obeh otrok, ki z leti eksponentno naraščajo, z njimi pa se dosledno obračata samo name.

Pa vsi šoki in nenačrtovane akcije, ki me doletijo, ko mojim bližnjim ne gre dobro. Grozljivo hitro, približno v tempu mojega vsakdanjika, se starajo in imajo vsak dan več težav, zato njihove težave, naj to hočem ali ne, počasi postajajo moje.

Zanemarljive niso tudi neprespane noči, ki niso (več) posledica 'mučeniškega' materinstva, razen če je v igri bolezen, ampak večinoma delovnih zaostankov.

Kje so še vsa eksistenčna vprašanja, ki so prav nesramno počakala na 'najslabši možni čas' in se najavila v obdobju, ko se zdi, da ni časa niti za najnujnejše. 

O, ja, seveda sem kandidatka. Tudi jaz kot vsaka ženska mojih 'mladih' let potrebujem čudežno kremo, ki bo vse zradirala in me spet naredila – kakšno že? 'Mlado in lepo'? Takšno, kot sem bila pri dvajsetih in nekaj?

Takrat sem imela bolj napeto kožo, a tudi premalo denarja za 'čudežno' kremo. Na srečo me je tolažila utvara, da je sploh nikoli ne bom potrebovala – katera dvasetinnekajletnica pa misli, da bo tudi ona nekoč na tem?

Potem pride čas, ko imaš dovolj, da si lahko kupiš zvarek z ne vem čigavimi sokovi, a se zdi, da si vlak že zamudila. Polžja slina, seme nekaterih (samo živalskih?) samcev ipd., marsikaj se najde, kar je polno antioksidantov, če je tvoje hrepenenje po tem, da bi (p)ostala mlada, dovolj veliko.

In zakaj nas vsi hočej(m)o mlade? Kaj imaš od mene, kaj ti dam, če sem 'mlada'? Ti s tem sporočam, da sem in bom še dolgo plodna? Hvala, ampak otrok imam dovolj, čeprav bi jih še lahko imela. Celo več. In če ni plodnost tista, kaj pa je potem?

Me hočeš za okrasek, ki bo samo 'lep' (beri: mlad, kar pomeni tudi neizkušen in vodljiv)? To pomeni, da v resnici nočeš mene, ampak nekaj, kar ti misliš, da sem jaz. Če je tako, potem pa jaz nočem tebe!

V čem je pravzaprav sploh težava gub?

Na vseh lepotnih dogodkih poslušam iste zlajnane melodije o sodobnih ženskah, ki jih (po)stara njihov stresni način življenja, zato je tukaj nova čudežna tehnologija, ujeta v serum ali kremo, ki bo zradirala vse, kar je slabega v njihovem življenju.

Kozmetični čudež! Svežina že zjutraj, svežina ves dan.

Prekleto pomembno je biti sveža. Ni pomembno, kako se psihično prebiješ skozi življenje, pomembno je le to, da si pri tem sveža, lepa. Mlada in nedotaknjena.

Zdaj ti že dolgo ne pomaga več pregrešno drag puder, ki si ga imela na seznamu želja kot 'brezdelna' študentka, kajti ta draga stvarca se ti zdaj usede točno tja, kamor ni treba – v gube.

Zdaj ti bolj kot krema s kitovim semenom ali puder, ki so ga nekaj let v strogi tajnosti razvijali znanstveniki najprestižnejše lepotne hiše, koristi vikend pobeg. Po možnosti s pogledom na morje ali pa na neokrnjeno naravo. Ta je najboljši anti-age proizvod, a s pomembnim poudarkom: zdaj, ko nisi več brezdelna in ko imaš (po možnosti, sploh pa ne pa nujno!) denar, nimaš nečesa pomembnega: časa zase.

Namesto vikend paketa glajenja gubic (in drugih težav, kar pride nekako vzporedno) ti vikend največkrat povzroča nove gube. Takrat namreč rešuješ vse tedenske zaostanke ali pa takšne in drugačne težave tistih, ki te potrebujejo. Tistih, ki te pogrešajo, ker imaš za njih iz takšnih ali drugačnih razlogov premalo časa. Zato te grize slaba vest, ta pa, saj vemo, tudi dela gube.

Pozabiš torej na vikend paket in ga prestaviš na boljši čas.

Nekje v ozadju pa te grize zavedanje, da boljši čas ne pride nikoli – kmalu namesto vikenda potrebuješ teden. In potem še več in več.

Tukaj nastopi trenutek za čudeže.

Preutrujena, da bi delala revolucije, poskusiš s kremo. To je v resnici najcenejša in najmanj boleča 'rešitev' tvojih številnih težav. Prav dobro veš, da zjutraj ne boš za 33,4 % mlajša, kot obljublja študija, saj iz kreme ne bodo skočili palčki in popravili zlobnega početja matere narave. Podari pa ti lažen občutek, da si vsaj nekaj naredila zase, in poskusiti ne nazadnje ni greh.

In na koncu še trenutek za resnico.

Čeprav sem strastna uporabnica kozmetike, njena zbiralka in še kaj, sem v resnici nepoboljšljiva krivoverka. Zares verjamem, da določene sestavine v proizvodih pomagajo koži dlje ostati všečna (sveža!), a sem obenem popolnoma prepričana, da nobena krema na svetu nima moči, da bi poskrbela zate, za tvoje težave in stres.

Ničesar ne zradira.

Urediti in naspati se moraš sama, poiskati in dati objem, če tako čutiš.

Če pri štiridesetih verjameš, da lahko živiš stresno in spiš samo nekaj uric, tvoja čudežna krema pa to spanje pomnoži in ga pretvori v superpotentno obnavljanje (ja, marsikaj se izve na lepotnih dogodkih), potem ti ni pomoči.

Razumem pa vedno bolj, kdaj je ženska najbolj obupana in pripravljena vložiti velike vsote v to, da bi bila 'lepa'. Mlada! Takrat, ko se ji zdi, da je to izmed vseh njenih nerešljivih težav še najbolj rešljivo. Saj tudi je, pa čeprav, priznajmo si, ne s kremo.

Vprašanje, ki si ga moraš pri tem zastaviti, pa je: bodo potem, ko bom 'mlada', moji problemi manjši? Se bom pomlajena lažje spopadala s stresom? Bom bolje zaznala vse okrog sebe, čutila svoje občutke, se bolj intenzivno ljubila?

Bi se še vse tako bale gub, če bi nam nekdo zagotovil, da je njihova globina samo kazalec moči, s katero občutimo strast, lepoto, ljubezen, svoje (in tuje) telo?

Kolumno je napisala Katarina M. Bajt.
Kolumne na portalu Mična izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča uredništva.

Foto: osebni arhiv Katarine M. Bajt