Razlog za na-smeh! (Piše Melita Meršol)

»Bodi razlog, da se danes nekdo na-smehne!« je pred nekaj jutri pritegnil napis na pročelju stare hiše ob Ljubljanici. Na svetu bi gotovo moralo biti veliko več nasmehov in smejanja, kajti, kot je nekoč dejal najbolj smešni otožni komik vseh časov Charlie Chaplin, je dan brez smeha izgubljen dan.

In na tem svetu preživimo premalo dni, da bi si lahko privoščili kakšnega izgubiti. Resnično življenje je v okruških časa, ki času uhajajo.

Odločila sem se, da preštejem na-smehe tiste srede. Recipročne na-smehe, seveda.

1. Tilen že navsezgodaj z nasmeškom pomaha izza sladke vitrine, ko grem mimo njegove slastne Domače peke.

2. »Ma ni problem,« se zasmeje trafikantka Maja, pod arkadami pri Drami, ko zamenja bankovec za kovance, ki jih nujno potrebujem za parkomat.

3. Vesnin dovtip, ob srečanju v trgovini, obema izvabi solze smeha.

4. Širok nasmeh, z jamicami v licih, ob pozdravu našega župana Zorana Jankovića razvedri sprehod po Ljubljani.

5. Andrejev iskrivi »lol«, ki ga pošlje v tekstovnem sporočilu, naredi dan in še kakšnega zraven.

6. Značilni smeh Nine Osenar, ki na svojih posnetkih na instagramu večkrat poudarja, kako rada se smeje, je nalezljiv.

7. Zagotovo se mi ni zgolj dozdevalo, da se mi je v soseščini ljubko, vse do dlesni, nasmehnila buldoginja Uma.

Smeh v življenje prinaša radost in ima pomembno vlogo v medsebojnih odnosih, saj daje čustveni kontekst besednemu sporočanju. Smeh sprosti telo in nas varuje pred stresom, saj zniža raven hormonov, ki ga povzročajo.

Spodbudi izločanje endorfinov, ki v nas vzbudijo vsesplošen občutek ugodja. Čeprav ne moremo trditi, da je smeh pol zdravja, pa zagotovo prispeva k zdravju. Domnevo o koristnosti smeha podpirajo tudi nekatere raziskave.

Denimo, opravljene na vzorcu bolnikov s sladkorno boleznijo: dvajseterico diabetikov, nagnjenih k srčno-žilnim boleznim, so razdelili v dve skupini.

Obema so dajali standardna zdravila za zdravljenje diabetesa, nato pa je ena od njih vsak dan 30 minut spremljala humorne vsebine, medtem ko druga skupina ni bila izpostavljena smehu.

Že po dveh mesecih se je pri skupini, izpostavljeni humorju, raven hormonov epinefrin in norepinefrin, ki sta pokazatelja stresa, znižala. Pri bolnikih iz te skupine so opazili tudi za 66-odstotno znižanje ravni C-reaktivnih proteinov, ki so merilo tudi pri srčno-žilnih boleznih.

Največja korist, ki jo je prinesel smeh, pa sta bila optimizem in upanje, ki sta se okrepila pri vseh.

Smeh deluje tudi pomlajevalno, saj krepi obrazne mišice in poteze ter daje obrazu sijaj. Obenem smejanje izboljša delovno učinkovitost.

In ob vsem tem misel, ki jo je že davno zapisal Jean-Paul Sartre: »Človek ni nič drugega kot tisto, kar je v svojem življenju počel.«

Na-smehov polne dni vam želim!

Preberite še: Najhujši zapor je tisti, ki si ga ustvarimo sami (Piše Nika Vistoropski)

Morda vas zanima tudi: Dr. Emilija Stojmenova Duh: Tehnološki razvoj kot tak me ne straši, bolj me je strah tega