8 izjemnih učinkov smeha na zdravje

Študije kažejo, da je vse od rojstva smeh pomembna sestavina našega življenja, ki pozitivno vpliva na zdravje. Leta 2020 so v akademski reviji univerze Oxford Cerebral Cortex objavili rezultate raziskave, ki so pokazali, da je smeh za dojenčke pomemben za tvorjenje socialnih vezi, za izražanje čustev in za pravilen razvoj nevronskih povezav v možganih.

Smeh je nepogrešljiv tudi z vidika fizičnega razvoja otrok, saj se pod njegovim vplivom oblikujejo mišice in krepi telo. Pomen smeha se nadaljuje v odrasli dobi in da je ta vsaj pol zdravja, dokazujejo psihologi in nevroznanstveniki.

Kaj se torej med smehom dogaja v telesu?

Smeh blaži stres

Ni skrivnost, da smeh sprošča. "Ne samo mišic, ki so pri njem vključene, temveč tudi s stališča biokemije manjša napetost," pojasnjuje psiholog Steven Sultanoff z univerze Pepperdine, ki se s proučevanjem vpliva smeha in humorja na zdravje ljudi ukvarja že 35 let.

Sultanoff trdi, da so ti učinki posledica dejstva, da se med smehom v telesu zniža količina kortizola, torej stresnega hormona.

Svoje prepričanje utemeljuje z leta 2021 izvedeno raziskavo, ki se je ukvarjala z mentalnim zdravjem posameznikov med pandemijo kovida. Ta je pokazala, da smeh ustavi tvorjenje hormonov stresa in tesnobnosti, na drugi strani pa spodbudi sproščanje hormonov dobrega počutja, kot so endorfini, serotonin in dopamin.

Smeh izboljšuje duševno zdravje

Obvladovanje stresa je eden ključnih korakov do boljšega mentalnega zdravja. "Poleg tega se ob dobrem in pogostem smehu krepijo tudi možganske sposobnosti," je povedal nevrolog in stand-up komik Brian King ter pojasnil:

"Možgani morajo, v namen sprožitve smeha, predelati humor in spodbuditi pravi odziv telesa nanj, v to je vključenih veliko možganskih procesov, male sive celice zato po zaslugi humorja ostajajo aktivne ter zdrave."

Zlasti so po njegovih besedah med tem dejavni deli možganov, ki so zaslužni za kognitivne sposobnosti.

Leta 2015 v Južni Koreji opravljena raziskava je ob tem pokazala še, da smeh na podoben način, kot antidepresivi, uravnava ravni nevrotransmitorjev v možganih.

Omili bolečine

Glede na izsledke v časopisu Current Research in Physiology objavljene raziskave je smeh naravni blažilec bolečin.

Sultanoff pojasnjuje, da gre za verodostojno in dobro dokumentirano raziskavo, v kateri so bili sodelujoči izpostavljeni ledeni vodi.

Vanjo so namakali roke in izkazalo se je, da so osebe, ki so se pred tem dodobra nasmejale, prenašale mnogo nižje temperature od oseb, ki smeha niso bile deležne.

Je mini telovadna

"Med smehom se aktivira res veliko mišic. Ne samo mišic obraza, temveč celega telesa, denimo trebuha," pojasnjuje King in navaja: "Če smeh spremljajo še določene geste: pregibanje telesa naprej, nagibanje nazaj, udarjanje po nogah in podobo, je vanj vključenih še več mišic, zato je na to dejanje mogoče gledati kot na obliko blage vadbe."

V publikaciji International Journal of Obesity objavljana raziskava je pokazala, da v desetih do 15 minutah smeha telo porabi približno 160 džulov (40 kalorij) energije, kar je podobna količina kot pri zmerni hoji.

Krepi pljuča

Humor oziroma smeh dokazano krepita pljučno kapaciteto, med dobrim smehom v ta organ pride več kisika, hkrati smeh spodbudi tvorjenje imunoglobulina A (IGA), ključnega elementa  močne odpornosti, ki varuje predvsem pred okužbami dihal.

Okrepi odpornost

Ne samo za zdravje dihal, prej omenjena snov, torej smeh skrbi za močno odpornost nasploh.

Količina imunoglobulina A je v telesu po smehu povišana še 12 ur, kar King utemeljuje takole:

"Znano je, da je stres velik sovražnik močne odpornosti, s tem, ko prežene stres posredno in neposredno okrepi tudi naš imunski sistem."

Dober je za zdravje srca

Več kot se boste smejali, bolj zdravo bo vaše srce, so na podlagi rezultatov raziskave zapisali v časopisu HUMOR in pojasnili, kako smeh vpliva na zdravje tega organa: med njim v telo pride več kisika, poveča se pretok krvi, zniža se krvni tlak, izboljša srčni utrip in splošno zdravje srca.

Skrbi za boljšo prebavo

Veliko študij je dokazalo, da sta stres in tesnobnost pogosto kriva za prebavne težave in bolezni prebavil, kot je denimo sindrom razdražljivega črevesja.

"Zato zlahka trdimo, da smeh s tem, ko blaži stres, pozitivno vpliva tudi na zdravje prebavil," je prepričan Sultanoff.

Skratka, smeh ni le začimba življenja, je nepogrešljiva sestavina dobrega zdravja.

Povzeto po portalu The Healthy.com

Preberite še: Pevka Alya: Že dva dni sem brez besed, nema, žalostna

Morda vas zanima tudi: Alenka Marinič: Velikokrat sem bila soočena z boleznijo in težkimi situacijami